Vlagatelje prihodnji teden čakajo nafta pri 94 dolarjih, Nvidia in prvi Warshev Jackson Hole

Donosnost 30-letne ameriške državne obveznice je teden končala pri 5,273 odstotka, v torek pa se je povzpela na 5,34 odstotka in dosegla najvišjo raven po letu 2007. Oktobrska terminska pogodba za severnomorsko nafto brent je isti teden končala pri 94,39 dolarja za sod, po drugem zaporednem tednu rasti, ameriška sorta WTI pa pri 87,06 dolarja. Prihodnji teden prinaša štiri dogodke, ki bodo pokazali, koliko dražje energije je že prišlo v obrestne mere na obeh straneh Atlantika.

Ameriški finančni minister Scott Bessent bo v ponedeljek predstavil podrobnosti ukrepov za gospodarsko osamitev Irana, ki jih je predsednik Donald Trump opisal kot gospodarski dan D, poroča Bloomberg. Ukrepi naj bi zadeli tudi države, ki še naprej trgujejo s Teheranom, med njimi Kitajsko.

Nizozemska terminska pogodba TTF se je v četrtek povzpela nad 65 evrov za megavatno uro, na najvišjo raven po marcu, letošnja rast pa presega 130 odstotkov, poroča Euronews. Po podatkih platforme AGSI+ so bila skladišča v Evropski uniji 14. avgusta napolnjena 60,4-odstotno. Blokada Hormuške ožine je ustavila dobave katarskega utekočinjenega plina, evropske družbe pa se za razpoložljive tovore potegujejo z azijskimi kupci. Analitiki družbe Oxford Economics ocenjujejo, da je povezava med temperaturami in porabo plina ostala skoraj popolna, njihovo oceno pa povzema Euronews.

Ameriški urad za ekonomske analize v sredo objavlja julijske podatke o osebni potrošnji in cenah PCE, osrednjem merilu inflacije ameriške centralne banke. Junija se je osnovni indeks PCE zvišal za 0,1 odstotka na mesečni ravni, letna stopnja pa se je znižala na 3,3 odstotka. Konsenz za julij je 0,2-odstotna mesečna rast in nespremenjena letna stopnja, je v tedenskem pregledu trgov zapisal tržni analitik družbe IG Tony Sycamore. Ameriška centralna banka je obrestno mero že petič zapored pustila v razponu od 3,50 do 3,75 odstotka, trije predsedniki regionalnih bank pa so na julijski seji glasovali za dvig. Denarni trg je teden končal z vračunanimi devetimi bazičnimi točkami zaostrovanja za septembrsko sejo in 23 bazičnimi točkami do konca leta, kaže izračun družbe IG.

Isti dan po zaprtju ameriških borz objavlja rezultate družba Nvidia. Vodstvo je za četrtletje, ki se je končalo julija, napovedalo 91 milijard dolarjev prihodkov s tolerančnim pasom dveh odstotkov in 75-odstotno bruto maržo brez enkratnih postavk. Analitiki, ki jih navaja Kiplinger, v povprečju pričakujejo 92,07 milijarde dolarjev prihodkov in 2,09 dolarja dobička na delnico, kar je za 97 odstotkov oziroma za 99 odstotkov več kot v istem četrtletju lani.

Vseevropski indeks Stoxx 600 je četrtek končal pri 650,35 točke, po sedmi zaporedni seji padca in najdaljšem takem nizu po septembru 2023, poroča agencija Reuters. V petek je pridobil 0,6 odstotka, največ po 4. avgustu, poroča Bloomberg. Indeksa S&P 500 in Nasdaq sta prekinila niz treh tednov rasti, Dow Jones pa je zabeležil drugi zaporedni teden padca in najgloblji tedenski padec po sredini marca, poroča Reuters.

Junijske projekcije Eurosistema, objavljene ob dvigu obrestne mere, predvidevajo povprečno inflacijo 3,0 odstotka v letu 2026, 2,3 odstotka v letu 2027 in 2,0 odstotka v letu 2028. Inflacija brez energentov in hrane naj bi v letih 2026 in 2027 v povprečju znašala 2,5 odstotka, v letu 2028 pa 2,2 odstotka. Podobno velja za Združene države, kjer so umirjeni inflacijski podatki v prvi polovici avgusta znižali stave na skorajšnji dvig obrestne mere, poroča agencija Reuters. Ameriška osnovna inflacija PCE se je junija znižala kljub dražji nafti.

Evropska centralna banka v četrtek objavlja zapisnik julijske seje Sveta ECB, objava je po podatkih ECB predvidena za 27. avgust. Svet je 23. julija obrestno mero za depozite pustil pri 2,25 odstotka, po junijskem dvigu za 25 bazičnih točk, prvem po letu 2023. Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci povedala, da so nekateri člani odprli vprašanje takojšnjega ukrepanja, odločitev o zadržanju pa je bila soglasna, poroča Bloomberg. Zapisnik bo pokazal, kako blizu dvigu je bil Svet dva tedna pred septembrsko sejo, ki bo 10. septembra. Julijska inflacija v evrskem območju je bila 2,9-odstotna, osnovna pa 2,5-odstotna. Cene energentov so bile medletno višje za 10,0 odstotka, kažejo dokončni podatki Eurostata.

Francija in Španija v petek objavljata prvi oceni avgustovske inflacije v dveh od štirih največjih gospodarstev evrskega območja. Ameriški urad za statistiko dela isti dan objavlja predhodno letno revizijo podatkov o zaposlenosti zunaj kmetijstva, ki jo analitiki Newsquawka uvrščajo med prava tveganja tedna. Agencija Fitch pregleduje bonitetno oceno Francije v tednu močne ponudbe državnega dolga. Predsednik Feda Kevin Warsh ima v petek prvi nastop v Jackson Holu, odkar je maja prevzel vodenje ameriške centralne banke. Simpozij regionalne banke Federal Reserve v Kansas Cityju poteka od 27. do 29. avgusta, uradna tema pa je finančna inovacija in njene posledice za plačila in denarno politiko.

Ameriško finančno ministrstvo je v sredo napovedalo, da bo obseg odkupov dolgoročnih obveznic povečalo z dveh na najmanj štiri milijarde dolarjev na operacijo, od 9. septembra do 4. novembra. Donosnost 30-letne obveznice se je po objavi znižala za devet bazičnih točk in se v dveh dneh vrnila na izhodišče. Analitiki družbe ING so v zapisu, ki ga povzema CNBC, ocenili, da poteza sama po sebi smeri donosnosti ne bo spremenila, jo bo pa ublažila. Zlato je v petek ob 9. uri po vzhodnem ameriškem času kotiralo pri 4.577,49 dolarja za unčo, tretji teden zapored višje, rast pa sta po poročanju agencije Reuters podprla šibkejši dolar in napoved odkupov.

Skupina stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva se je julija podražila za 7,3 odstotka in z 0,9 odstotne točke največ prispevala k 2,9-odstotni slovenski inflaciji, prevoz pa je z 2,6-odstotno podražitvijo dodal 0,4 odstotne točke, kažejo podatki Statističnega urada. Regulirane cene naftnih derivatov, določene 18. avgusta, veljajo do vključno 24. avgusta in znašajo 1,582 evra za liter 95-oktanskega bencina, 1,857 evra za liter dizelskega goriva in 1,470 evra za liter ekstra lahkega kurilnega olja. Nova cena se oblikuje po metodologiji, ki temelji na sedemdnevnem povprečju svetovnih cen naftnih derivatov in gibanju tečaja med dolarjem in evrom. V izračun bo zajet teden, v katerem je brent zrasel drugič zapored. Vlada trošarin od sredine junija ni spreminjala, konec julija pa je za dva meseca zamrznila plačevanje prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve za emisije ogljikovega dioksida pri bencinu, dizelskem gorivu in kurilnem olju. Tretjega avgusta je Slovenija pri Evropski komisiji zaprosila za izredno znižanje trošarin na bencin in dizel. Po izračunih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, objavljenih na začetku avgusta, bi brez regulacije cen in brez začasne odprave obeh dajatev liter 95-oktanskega bencina stal okoli 1,782 evra, liter dizelskega goriva okoli 2,097 evra, liter kurilnega olja pa približno 1,709 evra.