Vlagatelji spet zapuščajo tehnološke delnice, ki so v podobnih obdobjih izgubile povprečno 16,6 odstotka

Vlagatelji so v četrtek nadaljevali selitev denarja iz tehnoloških delnic. Te so se v podobnih obdobjih od sredine leta 2024 po izračunu banke Deutsche Bank, ki ga navaja kolumnist agencije Reuters Jamie McGeever, pocenile povprečno za 16,6 odstotka, takšna obdobja pa so trajala povprečno 67 dni. Filadelfijski indeks polprevodniških družb je sedmi trgovalni dan zapored končal z izgubo, kar je po navedbah Reutersa najdaljši tak niz v zadnjih štirih letih. Ameriške državne obveznice so po McGeeverjevi oceni doživele enega najboljših dni v zadnjih mesecih, čeprav so se cene pri proizvajalcih v ZDA septembra po podatkih ameriškega Urada za statistiko dela (BLS) na mesečni ravni zvišale za 1,3 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih letih in pol. Del denarja je po poročanju Bloomberga ostal na borzi in se preselil v druge sektorje, indeks Dow Jones pa je pridobil 1,08 odstotka in dosegel najvišjo raven v mesecu dni.

José Torres, višji ekonomist pri borznoposredniški družbi Interactive Brokers, je po navedbah portala Investing.com ocenil, da Wall Street čedalje bolj skrbi vse, kar je povezano z umetno inteligenco, tehnologijo in polprevodniki, ker so tveganja prevelikih naložb in agresivnega zadolževanja ob negotovih obetih glede donosnosti naložb okrepila strah pred upočasnitvijo rasti. Delnice družbe CoreWeave, ki je za gradnjo računalniških zmogljivosti najela veliko posojil, so se v sredo pocenile za 15 odstotkov, potem ko je skrb zaradi njenega dolga po poročanju Bloomberga sprožila razprodajo njenih delnic in obveznic. Nvidia ima v družbi CoreWeave približno desetodstotni delež, izvršni direktor Nvidie Jensen Huang pa je v četrtek na dogodku v Stockholmu za Bloomberg dejal: „Sem optimist. Njihovi stroški kapitala se dejansko znižujejo.“ Delnice družbe CoreWeave so četrtkovo trgovanje končale z več kot petodstotno rastjo, poroča Yahoo Finance.

Evropski indeks STOXX 600 je po poročanju Reutersa pridobil 0,38 odstotka in se med trgovanjem povzpel na najvišjo raven od 30. septembra, k rasti pa so največ prispevale delnice zdravstvenih družb. Delnice nemške družbe Aixtron, ki izdeluje opremo za proizvodnjo polprevodnikov, so se pocenile za 13 odstotkov, delnice družbe Infineon pa za 5,2 odstotka. Michele Morganti, višji strateg za delnice pri družbi Generali Investments, je za Reuters povedal, da inflacijski pritisk najverjetneje dodatno povečuje zaskrbljenost glede tehnoloških delnic in financiranja tehnoloških družb, ker se te zadolžujejo, da bi lahko nadaljevale obsežne naložbe.

McGeever je odpornost Wall Streeta označil za izjemno ob silovitosti razprodaje tehnoloških delnic v Aziji in negativnem razpoloženju ob odprtju trgovanja. Indeks Nasdaq Composite, ki je kmalu po začetku trgovanja izgubljal 1,4 odstotka, je dan končal z 0,08-odstotno rastjo, poroča CNN.

Severnomorska nafta brent se je v četrtek pocenila za 14 centov na 105,92 dolarja za sod, ameriška lahka nafta WTI pa se je podražila za tri odstotke na 97,97 dolarja, poroča CNBC. Razlika med njima se je po izračunu Lider.si na podlagi zaključnih cen terminskih pogodb zožila z 10,97 dolarja v sredo na 7,95 dolarja. Obe vrsti nafte se po navedbah Bloomberga ne gibljeta več vzporedno, ker je prevoz ameriške nafte postal cenejši, kar povečuje povpraševanje po njej. Rast cene brenta je po poročanju Bloomberga zavrla napoved članic Mednarodne agencije za energijo (IEA), da bodo dokončale sprostitev preostalih 100 milijonov sodov iz rezerv, čeprav je poveljstvo ameriške vojske za Bližnji vzhod (CENTCOM) potrdilo, da je kontejnersko ladjo, ki je ta teden potonila v Hormuški ožini, zadel iranski izstrelek. Strokovnjaki svetovalne družbe Eurasia Group so v analizi, ki jo je povzel Bloomberg, ocenili, da bi se cene nafte na morebitno nadaljevanje spopadov med ZDA in Iranom verjetno takoj odzvale, stopnjevanje spopadov pa bi jih za ves čas trajanja potisnilo v razpon od 110 do 125 dolarjev za sod.

Ceno WTI je po poročanju CNBC podprl velik padec zalog surove nafte v ZDA. Zaloge so se po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije (EIA) v tednu do 9. oktobra zmanjšale za 8,6 milijona sodov, analitiki, ki jih je anketiral Reuters, pa so pričakovali zmanjšanje za 288.000 sodov. Reuters je padec pripisal zaustavitvi proizvodnje zaradi orkana. Zaloge dizla in kurilnega olja so se znižale za 2,5 milijona sodov, zaloge bencina pa so se povečale za 3,5 milijona. „Šibkejše izračunano povpraševanje po bencinu je povzročilo povečanje zalog, močnejše izračunano povpraševanje po dizlu pa njihovo zmanjšanje,“ je za Reuters pojasnil Matt Smith, vodja raziskav surovinskih trgov pri analitski družbi Kpler. Komercialne zaloge surove nafte v ZDA so 9. oktobra znašale 415,6 milijona sodov in so bile po podatkih EIA za tri odstotke nižje od petletnega povprečja za ta čas leta.