Sabine Weyand, generalna direktorica Direktorata za trgovino in gospodarsko varnost pri Evropski komisiji, po sedmih letih zapušča položaj. Razlog so nesoglasja z nadrejenimi glede trgovinskega sporazuma iz Turnberryja z Združenimi državami, je v torek poročal Financial Times.
Weyand je javno nasprotovala stališču vodstva komisije, da je sporazum, sklenjen julija lani na Škotskem med predsednico komisije Ursulo von der Leyen in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Dogovor iz Turnberryja je za večino evropskega blaga uvedel 15-odstotno carinsko stopnjo ob vstopu v ZDA, EU pa se je zavezala k odpravi carin na vse ameriške industrijske izdelke in k nakupu ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev v treh letih. Nemška uradnica, ki je pred tem vodila pogajanja o TTIP, CETA, brexitu in sporazumu z Mercosurjem, je za nemške medije in v Evropskem parlamentu dejala, da v klasičnem pomenu sploh ni šlo za pogajanja. Komisija je dogovor sprejela pod pritiskom, da bi preprečila morebitno zmanjšanje ameriške podpore Ukrajini in destabilizacijo Nata.
Nasledila jo bo Danka Ditte Juul Jørgensen, doslej generalna direktorica za energijo, ki funkcijo prevzame 1. junija. Jørgensen pozna trgovinsko politiko od znotraj: na DG Trade je prej kot direktorica skrbela za pravne zadeve in trgovino z blagom pri STO, nato pa prešla v kabinet komisarke za konkurenco Margrethe Vestager.
Evropski parlament je ratifikacijo sporazuma iz Turnberryja že večkrat zamrznil, nazadnje po Trumpovih grožnjah z dodatnimi carinami v povezavi z Grenlandijo, uveljavljanje pa ostaja nedokončano. Komisar za trgovino Maroš Šefčovič se je minuli teden prvič po sklenitvi sporazuma odpravil v Washington, kjer skuša doseči odpravo 50-odstotnih carin na evropsko jeklo in aluminij.
Za Slovenijo, ki je leta 2024 v ZDA izvozila za 922 milijonov evrov blaga, kadrovske spremembe na čelu DG Trade niso nepomembne. Profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti Rok Spruk je ob sprejetju sporazuma opozoril, da je Slovenija majhno, odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno vpeto v evropske verige vrednosti prek Nemčije, ki se že sooča s šibko rastjo.
