Vsak četrti novi avto v Sloveniji prihaja iz Volkswagnove skupine, ki napoveduje rez 100.000 delovnih mest

Volkswagen načrtuje najobsežnejši rez v 89-letni zgodovini, s katerim bi po pisanju nemškega Manager Magazina ukinil do 100.000 delovnih mest in zaprl štiri nemške tovarne, dvakrat več, kot je bilo z nemškimi sindikati dogovorjeno konec leta 2024. Načrt je del programa Zielbild 2030, ki ga je izvršni direktor Oliver Blume 24. junija predstavil upravi koncerna v Wolfsburgu.

Revija WirtschaftsWoche ocenjuje, da je številka previsoka in da bi načrt obstoječi cilj 50.000 mest zvišal za dodatnih 20.000 do 30.000, eden od virov pa je povedal, da dokument sam nobene številke o odpuščanjih ne navaja. Tiskovni predstavnik koncerna je komentar o podrobnostih zavrnil in dejal le, da se mora celotna skupina temeljno spremeniti.

Proizvodnja bi se ustavila v tovarnah Hannover, Zwickau in Emden ter v Audijevem obratu Neckarsulm, kjer skupaj dela več kot 45.000 ljudi. Do zaprtja bi prišlo najprej po letu 2030, saj proizvodnja sedanjih modelov na teh lokacijah teče še več let, koncern pa naj bi obrate, če bo mogoče, predal drugim podjetjem. Nadzorni svet je štiri lokacije kot predrage označil že aprila.

Čisti dobiček koncerna je v prvem četrtletju 2026 padel za 28 odstotkov, na 1,56 milijarde evrov, prihodki pa za dva odstotka, na 75,7 milijarde evrov. Na Kitajskem, največjem trgu skupine, je prodaja padla za 20 odstotkov, saj domači proizvajalci, predvsem BYD, prevzemajo delež, ameriške carine pa koncern po oceni finančnega direktorja Arna Antlitza stanejo približno štiri milijarde evrov letno. Vodstvo načrtuje znižanje petletnih naložb za približno 15 odstotkov, na nekaj več kot 130 milijard evrov, in splošnih stroškov za 11 milijard evrov do leta 2030, samo v upravi in razvoju naj bi odpadlo okoli 5.500 od dobrih 20.000 vodstvenih mest.

Blume želi znamko Volkswagen in divizijo za sestavne dele izločiti iz koncerna v samostojni družbi, kar bi olajšalo uvrstitev posameznih znamk na borzo. Razdelitev bi po opozorilih sindikatov lahko spodkopala zakon o Volkswagnu, ki deželi Spodnji Saški kot 20-odstotni lastnici zagotavlja zaporno manjšino pri ključnih odločitvah skupščine in dva sedeža v nadzornem svetu.

Predsednik deželne vlade Spodnje Saške Olaf Lies in njegova namestnica Julia Willie Hamburg sta sporočila, da dežela ne bo soglašala z zaprtji tovarn kot navidezno preprosto rešitvijo in ne bo dopustila poseganja v soodločanje. Sindikat IG Metall in obratni svet sta načrt označila za napad na soodločanje, predsednica IG Metall Christiane Benner, vodja obratnega sveta Daniela Cavallo in pogajalec Thorsten Gröger pa so napovedali odpor z vsemi močmi. IG Metall je konec leta 2024 z opozorilnimi stavkami večkrat ustavil proizvodnjo, spor pa se je tik pred božičem končal z izključitvijo odpovedi iz poslovnih razlogov.

V Sloveniji je bilo lani po podatkih AMZS registriranih 57.557 novih osebnih avtomobilov, znamki Volkswagen in Škoda, ki obe pripadata skupini, pa sta si po navedbah revije Tranzit skupaj razdelili 26 odstotkov celotnega trga. Med povsem električnimi vozili sta se modela ID.7 in ID.4 uvrstila tik za Teslo. Skupina nosi tudi eno največjih izpostavljenosti evropskim kaznim za izpuste CO2, saj analitiki banke Stifel zgolj za Volkswagen ocenjujejo možno kazen med 1,5 in 4,7 milijarde evrov.

Volkswagen je imel konec leta 2025 po vsem svetu 667.164 zaposlenih, od tega približno 43 odstotkov v Nemčiji, jamstvo za delovna mesta v nemških obratih pa velja do leta 2030, pri Audiju do leta 2033. O programu Zielbild 2030 bo nadzorni svet odločal 9. julija.