Wall Street čez dan zdrsnil za 2 odstotka in se pobral, nafta nad 107 dolarjev, Evropa ostala v rdečem

Torek na Wall Streetu se je začel kot razprodaja in končal kot olajšanje. Nasdaq je sredi dneva izgubil več kot dva odstotka, S&P 500 je zdrsnil skoraj odstotek pod rekord, postavljen dan prej, in vse je kazalo na to, da se bo dan končal še slabše. Popoldne se je razpoloženje obrnilo. Do zaključka trgovanja je Nasdaq omejil izgubo na 0,71 odstotka, pri 26.088 točkah, S&P 500 je zaprl le 0,16 odstotka nižje, pri 7.400 točkah, Dow Jones pa je dan zaključil v zelenem, s plusom 0,11 odstotka, pri 49.760 točkah. Zdravstvo in temeljne potrošniške dobrine so omilile padec, medtem ko so tehnološke delnice vlekle navzdol.

Evropski trgi te sreče niso imeli. STOXX 50 je zaprl 1,4 odstotka nižje, pri 5.815 točkah, širši STOXX 600 je izgubil 1,1 odstotka, frankfurtski DAX pa je padel za 1,22 odstotka, na 24.054 točk. Vse glavne borze in vsi sektorji so končali v rdečem, brez izjeme. Razlika ni naključna. Na ameriških borzah prevladujejo podjetja, ki jim dražja nafta bodisi koristi bodisi bistveno ne škodi. Nemška industrija, ki je hrbtenica DAX-a, vsak dvig cene energije občuti neposredno v proizvodnih stroških.

Udarec je prišel ob 14.30 po srednjeevropskem času, ko je ameriško ministrstvo za delo objavilo aprilsko inflacijo. Letna stopnja 3,8 odstotka je bila najvišja od maja 2023 in je za 0,1 odstotne točke presegla napovedi analitikov. Toda trge je bolj pretresla druga številka. Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energijo, je mesečno zrasla za 0,4 odstotka, kar je največ od januarja 2025. Dražja nafta se torej ne ustavi pri bencinskih črpalkah. Pronica v cene oblačil, letalskih vozovnic, pohištva. Chris Zaccarelli iz Northlight Asset Managementa je za CNBC opozoril, da iranska kriza dviga inflacijo ne le v naslovu, temveč tudi v jedru, in to bolj, kot je trg pričakoval.

Predsednica clevelandske podružnice Feda Beth Hammack je bila prejšnji teden bolj neposredna. Iranska kriza je po njenih besedah verjetno četrti šok v petih letih, za pandemijo, rusko invazijo in carinami. Od prejšnjih šokov se ta razlikuje v enem; inflacija že pet let ne pade pod dvoodstotni cilj centralne banke. Prostor za nižanje obrestnih mer se zapira. Po objavi CPI so trgovci verjetnost dviga obrestnih mer do konca leta ocenili na 37 odstotkov. Mark Zandi, glavni ekonomist Moody’s Analytics, je za CNBC povedal, da bo vse odvisno od tega, ali se bodo inflacijska pričakovanja nadalje dvigovala. Če se bodo, Fedu ne bo ostalo drugega kot dvig.

Menjava na vrhu Feda prihaja v najslabšem možnem trenutku. Senat je v torek z 51 proti 45 glasovom potrdil Kevina Warsha na mesto guvernerja, glasovanje o predsedovanju se pričakuje v sredo. Warsh zagovarja nižje obrestne mere. Toda pri inflaciji 3,8 odstotka in trgu, ki že vračunava možnost dviga, bo trg vsako njegovo potezo presojal brez prizanesljivosti.

Za vsem, kar se je v torek zgodilo na trgih, stoji eno ime – Hormuška ožina. Brent je v torek zaključil pri 107,77 dolarja za sod, WTI pa pri 102,18 dolarja, oboje več kot 45 odstotkov nad ravnjo pred začetkom iranske krize konec februarja. Predsednik Trump je v ponedeljek zvečer sporočil, da je premirje z Iranom “na kisiku”, potem ko je iranski predlog označil za nesprejemljivega. Amos Hochstein, bivši Bidnov svetovalec za energijo, je v torek za CNBC skrčil celotno situacijo v eno poved: smo v patovem položaju, v zamrznjenem konfliktu, brez vojne, brez nafte, brez ožine.

V izjavi za Bloomberg je Hochstein prejšnji teden šel še dlje. Hormuz bo pod iranskim nadzorom neskončno dolgo, ne glede na to, kaj bo pisalo v morebitnem mirovnem sporazumu. Zalivske države bodo primorane graditi cevovode, ki bodo ožino obšle.

Amin Nasser, prvi mož Saudi Aramca, je v ponedeljek na konferenci za investitorje razgrnil razsežnost škode. Skozi ožino danes dnevno pluje od dve do pet ladij, pred vojno jih je bilo 70. Trg vsak teden izgubi približno 100 milijonov sodov ponudbe, neto izguba od začetka krize pa je dosegla 880 milijonov sodov. Če se ožina ne odpre do sredine junija, se normalizacija ne bo zgodila pred letom 2027, je opozoril Nasser. Največji problem ni le zaprta pot, temveč premešana svetovna tankerska flota; ladje so na napačnih mestih in tudi ob takojšnjem odprtju bi trajalo mesece, da bi se trg uravnotežil.

Admiral James Stavridis, nekdanji vrhovni poveljnik Nata, je na CNBC-ju odgovoril na vprašanje, ki si ga zastavlja ves trg: kaj lahko Trump zdaj sploh naredi? Stavridis je naštel tri možnosti, nobena ni dobra. Predsednik lahko odstopi od konflikta, obnovi obsežno bombardiranje ali pa poskuša ožino odpreti s silo. Odprtje s silo je po Stavridisovem mnenju v tem trenutku najverjetnejše, toda zahtevalo bo veliko vojnih ladij, vojake na terenu in milijardo dolarjev na teden.

Sezona četrtletnih rezultatov je v torek pokazala, da trg ne odpušča niti dobrim novicam. Munich Re je izgubil 6,3 odstotka, kljub temu, da se je čisti dobiček povečal za 48 odstotkov, ker je za las zgrešil pričakovanja analitikov. Siemens Energy je padel za 5,7 odstotka, čeprav je zvišal lastno napoved. Prosus je izgubil 5,8 odstotka, ASML pa 3,1 odstotka, oba ujeta v globalni razprodaji umetne inteligence, ki je za en dan prekinila reli tega meseca. Bayer je šel v nasprotno smer, z rastjo štirih odstotkov po višjem operativnem dobičku.

London je imel poleg nafte in inflacije še svoj problem. Več kot 70 poslancev vladajoče Laburistične stranke je pozvalo premierja Starmerja k odstopu. Donos 10-letne britanske obveznice je poskočil za 12 bazičnih točk, na 5,126 odstotka, delnice Lloyds, Barclays in NatWest pa so padle za več kot štiri odstotke.

Cena nafte ob zaključku redakcije (sreda, 13. maj zjutraj): Brent pri 107,05 dolarja za sod, WTI pri 101,87 dolarja. Evropski plin (TTF) pri 46,23 evra na megavatno uro, kar je skoraj tretjino več kot pred letom dni. Citigroup je ta teden svojo napoved za Brent zvišal za 15 dolarjev, na 110 dolarjev za sod, in hkrati zamaknil pričakovani rok za odprtje ožine na konec maja. Če se ožina ne odpre kmalu, bo naslednji korak drugačen. Hochstein je na CBS-u prejšnji mesec povedal, da gre pri energetskih krizah vse počasi, dokler ne padeš s pečine, in da se s te pečine zelo težko vrneš nazaj.

Naslednji premik bo odvisen od srečanja predsednika Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Na mizi so poleg carin tudi prizadevanja, da bi Peking pritisnil na Teheran. Smer, v katero se po tem srečanju obrne nafta, bo oblikovala trge za tedne naprej.