Wall Street je 162.000 novih mest prebral kot Fedov dvig

Ameriško gospodarstvo je avgusta ustvarilo 162.000 novih delovnih mest proti 53.000 iz konsenza agencije Dow Jones, vsi trije glavni ameriški delniški indeksi pa so dan končali nižje. Indeks Dow Jones je izgubil 0,51 odstotka in se ustavil pri 53.414,25 točke. S&P 500 je nazadoval za 0,38 odstotka na 7.718,60 točke, Nasdaq Composite pa za 0,29 odstotka na 26.506,99 točke.

Ameriške delnice so se na zadnja tri poročila o zaposlovanju premaknile v nasprotno smer od presenečenja. Junijsko poročilo, objavljeno 2. julija, je pokazalo 57.000 novih mest proti 115.000 iz konsenza agencije Dow Jones. Donosnosti državnih obveznic so padle, dvoletna za 3,5 bazične točke na 4,13 odstotka. Indeks Dow Jones je dan končal na rekordni vrednosti, poroča televizija CNBC.

Julijsko poročilo, objavljeno 7. avgusta, je pokazalo izgubo 23.000 delovnih mest, analitiki pa so pričakovali 83.000 novih. S&P 500 je zrasel za 0,6 odstotka, Nasdaq Composite pa za 1,3 odstotka. Verjetnost dviga obrestne mere septembra je po podatkih orodja CME FedWatch padla s 55 na 44 odstotkov. Po avgustovskem poročilu je verjetnost dviga zrasla z 52 na 59 odstotkov, poroča agencija Reuters.

Saira Malik, glavna naložbena direktorica družbe Nuveen, je 7. avgusta v oddaji Squawk Box televizije CNBC ocenila, da šibkejša številka ne krepi pripovedi centralne banke o nujnosti dviga obrestne mere. Chris Zaccarelli, glavni naložbeni direktor družbe Northlight Asset Management, je za CNBC ocenil, da so pred julijskim poročilom mnogi pričakovali dvig obrestne mere prav zato, ker je bil trg dela tako močan.

Indeks cen osebne potrošnje, ki mu ameriška centralna banka sledi najbolj, je julija na letni ravni zrasel za 3,7 odstotka, enako kot junija, kažejo podatki ameriškega urada za ekonomske analize. Cilj centralne banke je dvoodstotna inflacija. Predsednik centralne banke Kevin Warsh je 28. avgusta na simpoziju v Jackson Holu dejal, da mora biti centralna banka prepričana, da se osnovna inflacija dovolj hitro približuje cilju. „V nasprotnem primeru imamo še delo,” je dodal, poroča agencija AP.

Svetovni trg državnih obveznic je v prvih dneh septembra doživel razprodajo. Donosnost desetletne ameriške obveznice je 2. septembra dosegla najvišjo raven v treh letih, tridesetletna pa se je približala devetnajstletnemu vrhu. Japonska desetletna donosnost je prvič po tridesetih letih presegla tri odstotke, nemška pa je dosegla najvišjo raven po letu 2011. Agencija Reuters kot razloge navaja rekordno zadolževanje držav, cene energentov zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu in dvom o vztrajnosti inflacije. Nick Ferres, glavni naložbeni direktor družbe Vantage Point Asset Management, je za Reuters ocenil, da višje donosnosti pritiskajo na vrednotenja delnic.

Donosnost dvoletne ameriške obveznice, ki se odziva na pričakovanja o obrestni meri centralne banke, je v petek zrasla na približno 4,37 odstotka in dosegla najvišjo raven po januarju 2025. Donosnost desetletne obveznice se skoraj ni premaknila in je ostala blizu 4,78 odstotka. Petkov premik se je zgodil na kratkem koncu krivulje donosnosti.

Višja obrestna mera zniža sedanjo vrednost prihodnjih dobičkov in dvigne donosnost obveznic, ki delnicam konkurirajo za isti denar. Delnice in obveznice se v obdobjih inflacijskega tveganja gibljeta v isto smer. Korelacija med njima je po podatkih družbe State Street konec maja znašala 0,25, merjeno na dnevnih donosih indeksov S&P 500 in Bloomberg US Aggregate v zadnjih dvanajstih mesecih. Pri pozitivni korelaciji obveznice ne blažijo padca delnic.

Padci treh glavnih indeksov so se v petek gibali med 0,29 in 0,51 odstotka. Nasdaq Composite, v katerem prevladujejo tehnološke družbe, je izgubil manj od indeksa Dow Jones. Indeks manjših podjetij Russell 2000 je petek končal 0,21 odstotka višje.

Povprečna urna postavka je avgusta zrasla za 0,3 odstotka na 37,75 dolarja, na letni ravni pa za 3,1 odstotka, kažejo podatki ameriškega urada za statistiko dela. Letna rast plač je s tem ostala pod 3,7-odstotno letno rastjo cen osebne potrošnje. Sektor informacijskih dejavnosti je avgusta izgubil delovna mesta. Bill Adams, glavni ameriški ekonomist pri banki Fifth Third Commercial Bank, je za Yahoo Finance ocenil, da bo naslednja odločitev centralne banke tesna in da imata objavi indeksa cen življenjskih potrebščin in indeksa cen industrijskih proizvajalcev prihodnji teden moč, da odločita med dvigom in mirovanjem.

Raziskovalna hiša 22V Research je pred objavo izvedla anketo med vlagatelji, katere rezultate je objavila agencija Bloomberg. Mešan ali zanemarljiv odziv je pričakovalo 48 odstotkov vprašanih, rast tveganih naložb 33 odstotkov, njihov padec pa 19 odstotkov.

Podatek o cenah življenjskih potrebščin bo objavljen 11. septembra. Ključna obrestna mera ostaja v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka, na julijskem zasedanju pa so trije od dvanajstih članov odbora za odprti trg glasovali za dvig.