Wall Street Journal: IEA predlaga sprostitev 400 milijonov sodov nafte, kar bi bil največji poseg v zgodovini

Sreda se je začela z novico Wall Street Journala, ki je azijske trge takoj porinila navzdol. Mednarodna agencija za energijo je na torkovem izrednem zasedanju predlagala sprostitev med 300 in 400 milijoni sodov iz strateških zalog članic. To bi bil največji tak poseg v celotni zgodovini agencije, za več kot dvakrat toliko, kot jih je IEA skupno sprostila po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Brent je ob novici padel na 87,57 dolarja, WTI na 83,08 dolarja za sod. Odločitev 32 članic je bila napovedana za sredo ob 14.00 po greenwiškem času, ko se bodo voditelji G7 zbrali na videoklicu pod vodstvom Emmanuela Macrona.

Torkova seja na Wall Streetu je bila enourna vaja iz tega, kako hitro se trg prestavi iz ene zgodbe v drugo. Energetski minister Chris Wright je zjutraj prek Truth Sociala objavil, da ameriška mornarica že varuje tankerje skozi Hormuško ožino. Delnice so se dvignile, nafta je upadla. Bela hiša je objavo kmalu nato izbrisala in pojasnila, da do spremstva v resnici ni prišlo, ameriški uradniki pa so po poročanju CNBC obenem signalizirali, da se vojaške operacije stopnjujejo. S&P 500 je sejo zaprl 0,21 odstotka nižje, pri 6.781,48 točkah. Dow Jones je bil za 34 točk oziroma 0,07 odstotka nižji, pri 47.706,51, čeprav je bil pri dnevnem dnu za 296 točk v rdečem. Nasdaq Composite je z minimalnim prirastkom 0,01 odstotka ostal praktično tam, kjer je odprl. Devet od enajstih sektorjev S&P 500 je sejo zaprlo v minusu, energetske delnice so bile med vodilnimi izgubljenkami.

Nasdaq je pred potopitvijo rešil TSMC. Največji pogodbeni proizvajalec čipov na svetu je ravno v torek objavil februarske prodajne podatke. Kombinirani prihodki za januar in februar so bili za 30 odstotkov višji kot v istem obdobju lani, skupaj 22,6 milijarde dolarjev. Micron Technology je na teh podatkih pridobil 3,5 odstotka, Intel 2,6 odstotka, Nvidia 1,2 odstotka.

Istega dne je Evropa prekinila tridnevni niz izgub. Vseevropski indeks Stoxx 600 je pridobil 1,8 odstotka in po tednu izgub prvič zaprl v zelenem. DAX je zaprl 2,17 odstotka višje, pri 23.917 točkah, francoski CAC 40 je pridobil 1,79 odstotka, britanski FTSE 100 pa 1,59 odstotka, pri 10.412 točkah. Španskemu IBEX 35 je uspel najboljši dan med velikimi indeksi z rastjo 3,05 odstotka. Lufthansa je poskočila za 7,8 odstotka, Air France za 5,1 odstotka.

Brent je v torek zaprl pri 88,50 dolarja, WTI pri dobrih 83 dolarjih. Od nedeljskega vrha pri 119 dolarjih sta oba referenčna indeksa izgubila četrtino vrednosti, a ostajata za dobro petino dražja kot teden prej. Izvršni direktor IEA Fatih Birol je po torkovem zasedanju ocenil, da konflikt povzroča “znatna in naraščajoča tveganja za trg.” Francoski finančni minister Roland Lescure je po poročanju Al Jazeere dodal, da so “vsi pripravljeni sprejeti ukrepe za stabilizacijo trga, vključno z Združenimi državami.”

Sredo bo zaznamoval februarski CPI iz Združenih držav. Analitiki po podatkih Kiplingerja pričakujejo letno inflacijo pri 2,4 odstotka, Goldman Sachs pa jedrno rast cen 0,17 odstotka mesečno. Podatki so bili zbrani pred nedeljskim naftnim šokom in ga ne bodo odrazili, a bodo Fedu dali osnovo za oceno, na kakšnih inflacijskih izhodiščih vstopa v novo energetsko krizo.