Wall Street prekinil niz padcev, vlagatelji znova kupili tehnologijo, ki so jo teden prej prodajali

Ameriške borze so po petih dneh padcev v ponedeljek znova zrasle, rast pa je ostala ozka in zgoščena v polprevodnikih, ki so teden prej vodili razprodajo. Dow Jones je prvič zaprl nad 52.000 točkami, k rekordu je največ prispevala ena delnica. Nasdaq je pridobil dva odstotka, cena nafte je ostala blizu ravni izpred vojne. Ali se je razprodaja tehnologije ustavila ali se šele začenja, je vprašanje, na katero ponedeljkov odboj ni odgovoril.

Dow Jones je cenovno utežen, dražje delnice imajo v njem večjo težo. Alphabet je v ponedeljek vstopil v indeks tridesetih delnic in zamenjal Verizon ter s 4,76-odstotno rastjo postal njegova najmočnejša sestavina in glavni vir rekorda. Izločeni Verizon je izgubil 5,2 odstotka. Dow je sejo sklenil 0,59 odstotka višje, pri 52.182,74 točke, Nasdaq Composite je ob 2,07-odstotni rasti dosegel 25.820,14 točke, S&P 500 pa je ob 1,18-odstotni pristal pri 7.440,43 točke. Nasdaq in S&P sta prekinila pet zaporednih dni izgub in povrnila večino izgubljenega v tednu razprodaje.

Najmočneje so se odbili proizvajalci opreme za polprevodnike, tisti, ki so teden prej padli najgloblje. KLA je pridobil 11,97 odstotka, Applied Materials 10,79, Lam Research 8,38 in Advanced Micro Devices 3,39 odstotka. Rast ni zajela vseh. Tesla je zrasla za 8,46 odstotka in Amazon za 3,18, Microsoft in Apple pa sta sejo sklenila v rdečem, z 1,18- in 0,72-odstotnim padcem. Comcast je pridobil 4,5 odstotka po napovedi, da bo medijski in tehnološki del poslovanja razdelil v dve družbi.

Razprodaja pred dobrim tednom je s polprevodnikov izbrisala približno 1,3 bilijona dolarjev tržne vrednosti, vlagatelji od takrat presojajo, ali so se vrednotenja umetne inteligence le ohladila ali so se začela krčiti. Gradnja infrastrukture za umetno inteligenco sloni na predpostavki, da bodo kapitalski trgi ostali odprti za nove izdaje delnic in dolga. Poročila, da bi OpenAI prvo javno ponudbo lahko prestavil v leto 2027, so to predpostavko zamajala, opozorilo o vzdržnosti financiranja je objavila tudi trgovalna miza JP Morgana. „Trg niha med prepričanjem, da bo umetna inteligenca spremenila vse, in skepso, da je vse skupaj le drag balon,” je dejal Gil Luria iz družbe D. A. Davidson.

JP Morgan je isti dan dvignil decembrske napovedi za delniške indekse na obeh straneh Atlantika. Ciljno vrednost za S&P 500 je zvišal s 7.600 na 7.800 točk, za vseevropski STOXX 600 pa s 630 na 680 točk. V prid tej stavi govori sestava letošnje rasti, v kateri vodilno mesto vse bolj prevzemajo delnice manjših podjetij, kar del vlagateljev bere kot znak, da se rast širi čez tehnologijo. Previdnost ostaja tudi med kupci. „Čeprav se zdi, da razširitev rasti ostaja nedotaknjena, nižje cene nafte in donosi obveznic pa so neto pozitivni, me kratkoročno skrbi tehnologija,” je v ponedeljkovem pregledu trga zapisal strateg pri borznem posredniku Charles Schwab.

Severnomorska nafta brent je v torek zjutraj kotirala pri 73,6 dolarja za sod, ameriška sorta WTI pa pri 70,4 dolarja, oba tečaja sta blizu ravni izpred začetka vojne konec februarja. Brent se približuje skoraj 20-odstotnemu mesečnemu in več kot 23-odstotnemu četrtletnemu padcu. Ker so trgi mir večinoma že vračunali, je nadaljnji padec cene vse manj verjeten, morebitni novi spopadi pa bi jo hitro dvignili. Pogovori med Združenimi državami in Iranom se danes nadaljujejo v Dohi. Po veljavnem začasnem dogovoru Teheran 60 dni ne bo zaračunaval pristojbin za plovbo skozi Hormuško ožino, možnost poznejših dajatev, ki ji nasprotujejo Washington, Bruselj in zalivske države, ostaja odprta. Promet skozi ožino se je čez konec tedna upočasnil po spopadih, v katerih sta bili poškodovani dve ladji, ladjarji in zavarovalnice pa se na običajne ravni še niso vrnili. Ta umirjenost je omogočila, da je odločitev vrhovnega sodišča, ki je Trumpu preprečila razrešitev guvernerke centralne banke Lise Cook, minila brez pretresa na trgu obveznic. Cena zlata je padla pod 4.000 dolarjev za unčo, na okoli 3.971 dolarjev.

Evropske borze so se ob zaprtju zdele mirne, sektorsko pa enako razdvojene kot ameriške. Vseevropski STOXX 600 je obstal pri 636 točkah, Euro STOXX 50 je pridobil 0,2 odstotka in dosegel 6.234 točk. Tehnologija je vodila z več kot odstotno rastjo, francoski Soitec je pridobil 7,2 odstotka, STMicroelectronics 3,6, nizozemski ASML 2,1 in nemški SAP 1,1 odstotka. Drugod so delnice padale. Deutsche Telekom je izgubil 5,5 odstotka, v rdečem so sklenili luksuzni LVMH, modni Inditex ter Linde in Essilor, pariški, milanski in madridski indeksi pa so dan končali rahlo nižje. Nemški Nagarro je s skoraj 90-odstotnim skokom izstopal po napovedi, da ga indijski Persistent prevzema za 81 evrov na delnico.

Evropska tehnologija predstavlja precej manjši delež indeksa kot ameriška ali azijska, kar jo je obvarovalo pred najhujšim valom dvomov o naložbah v umetno inteligenco. Sektor je na poti k najboljši četrtletni donosnosti v indeksu STOXX 600 in po uspešnosti prehiteva celo ameriškega. Na to računa JP Morgan, ki za nadgradnjo evropske napovedi navaja popust evropskih delnic v primerjavi z ameriškimi in nizko izpostavljenost svetovnih vlagateljev do regije. „Ko trg razgrajuje učinek bližnjevzhodnega konflikta, bi morala od tega imeti korist evrska regija,” je v opombi zapisala ekipa pod vodstvom Mislava Matejke, ki za evrsko gospodarstvo letos pričakuje okoli 20-odstotno rast dobičkov podjetij. Cenejša nafta slabi argument za novo zvišanje obrestne mere Evropske centralne banke. To se je poznalo pri zadržanem gibanju bančnih delnic. Smer bodo nakazali govorniki na forumu centralne banke v Sintri, med njimi predsednica ECB Christine Lagarde in predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh.

Letošnji vodilni indeks ne prihaja iz tehnologije. Russell 2000, ki združuje manjša ameriška podjetja, je od januarja pridobil 21,3 odstotka, več kot dvakrat toliko kot Nasdaq z 11,1 odstotka.