Wall Street v strahu pred balonom umetne inteligence, Nasdaq v tednu 4,5 odstotka nižje

Ameriški tehnološki indeks Nasdaq Composite je ta teden izgubil 4,5 odstotka, ker se vlagatelji po poročanju agencije Reuters bojijo balona umetne inteligence in tega, da zadolžene družbe, ki gradijo infrastrukturo za umetno inteligenco, ne bodo pravočasno začele ustvarjati dovolj dobička za odplačilo dolgov, še posebej ob pričakovani rasti stroškov zadolževanja. Poseben vir zaskrbljenosti na trgu je bila po oceni CNN družba CoreWeave, ki oddaja računalniške zmogljivosti za umetno inteligenco. Nvidia ima v njej po podatkih portala TheStreet približno desetodstotni delež, družba CoreWeave pa je tudi pomembna stranka Nvidie pri nakupu čipov. Delnice družbe CoreWeave so se v petek pocenile za 12 odstotkov in so v petih trgovalnih dneh izgubile približno četrtino vrednosti, donosnost obveznic družbe pa je ta teden presegla 15 odstotkov. „Ni jasno, ali bo CoreWeave dosegel dovolj velik donos, da bi odplačal dolg, ki ga je najel,“ je za CNN dejal Gil Luria, vodja tehnoloških raziskav pri družbi D.A. Davidson. Alberto Gallo, ustanovitelj hedge sklada Andromeda Capital, ki stavi na padec obveznic družbe CoreWeave, je za Reuters ocenil, da bo družba, ki porabi več denarja, kot ga ustvari, verjetno potrebovala dokapitalizacijo ali reševanje. Nasdaq je v petek po podatkih agencije AP zdrsnil za 2,14 odstotka na 26.140,03 točke, S&P 500 za 1,09 odstotka na 7.659,44 točke in Dow Jones za 0,34 odstotka na 52.002,41 točke. S&P 500 je v tednu po navedbah AP izgubil 1,9 odstotka in izničil rast prejšnjega tedna, ko je dosegel rekord.

Evropski indeks STOXX 600 je v istem tednu pridobil več kot dva odstotka in po poročanju Reutersa sklenil najboljši teden od konca junija, ker so dobri poslovni rezultati ublažili udarec svetovne razprodaje tehnoloških delnic. V petek se je zvišal za 0,7 odstotka na 644,74 točke, razpoloženje pa so izboljšali rezultati nizozemske družbe ASML, nemške družbe Aixtron in švedske družbe Ericsson. „Ta teden je pokazal, kakšno vrednost ima razpršitev naložb, ko se koncentrirane naložbe v ameriško tehnologijo znajdejo pod pritiskom,“ je za Reuters povedala Daniela Hathorn, višja tržna analitičarka pri družbi Capital.com. Delnice nemškega proizvajalca vetrnih turbin Nordex so se podražile za 12,3 odstotka, potem ko je družba za tretje četrtletje objavila višji osnovni dobiček od pričakovanega in zvišala napoved marže za vse leto. Analitiki po podatkih LSEG I/B/E/S pričakujejo, da so se dobički družb iz indeksa STOXX 600 v tretjem četrtletju povečali za 20,7 odstotka.

Ameriške vlagatelje je po poročanju Reutersa dodatno vznemiril skok cen nafte. Severnomorska nafta brent se je podražila za 3,7 odstotka na 109,86 dolarja za sod, med trgovanjem je prvič od maja dosegla 110 dolarjev, zaključna cena pa je bila po navedbah Reutersa najvišja od 19. maja. Ameriška lahka nafta WTI se je podražila za 3,5 odstotka na 101,41 dolarja. V tednu je bil brent dražji za 4,9 odstotka, WTI pa za 10,4 odstotka. „Predvsem visoke cene nafte običajno znižujejo razmerje med ceno in dobičkom delnic, zato mislim, da vlagatelji pred koncem tedna raje ostajajo previdni, kot da bi prevzemali več tveganja,“ je za Reuters povedal Rob Haworth, višji investicijski strateg pri družbi U.S. Bank Wealth Management. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je sporočila, da je prestregla balistično raketo, izstreljeno proti pristanišču Janbu ob Rdečem morju, prek katerega Savdska Arabija izvaža nafto mimo Hormuške ožine. Iran je po navedbah Reutersa sporočil, da napade v okolici ožine stopnjuje v odgovor na ameriško blokado svojih pristanišč in strožje sankcije. Ruska rafinerija v Rjazanu je po četrtkovem napadu z droni ustavila enoto za primarno destilacijo surove nafte, sta za Reuters povedala dva industrijska vira. „Spopadi na Bližnjem vzhodu se vedno znova vračajo in mislim, da je vprašljivo, koliko dizelskega goriva lahko Rusija dejansko dobavi na trge,“ je za Reuters dejal Dennis Kissler, višji podpredsednik za trgovanje pri družbi BOK Financial.

Analitiki banke JPMorgan so v petkovem sporočilu strankam po poročanju CNBC ocenili, da je zaskrbljenost glede družbe CoreWeave pretirana, analitiki družbe Cantor Fitzgerald pa so po navedbah portala TheStreet ohranili oceno „nadpovprečno“ in ciljno ceno 176 dolarjev za delnico. Analitiki po podatkih LSEG v povprečju pričakujejo, da so se dobički družb iz indeksa S&P 500 v tretjem četrtletju povečali za več kot 30 odstotkov, prihodnji teden pa bodo rezultate objavile družbe Tesla, Meta Platforms in Procter & Gamble. Indeks S&P 500 je od začetka leta višji za približno 12 odstotkov, večino rasti pa so po podatkih Reutersa prinesle tehnološke delnice, povezane z umetno inteligenco. Mediana letošnje rasti delnic v indeksu znaša le okoli šest odstotkov, približno 185 delnic pa je izgubilo vrednost. Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Kevin Warsh je v petek na dogodku Mednarodnega denarnega sklada izrazil optimizem glede moči ameriškega gospodarstva, vlagatelji pa po poročanju Reutersa vse bolj pričakujejo, da Fed obrestnih mer konec oktobra ne bo spremenil. Banka Barclays po navedbah Reutersa zdaj pričakuje, da bo Fed decembra obrestno mero dvignil za 25 bazičnih točk, januarja pa še enkrat.

Mednarodna agencija za energijo se je v četrtek dogovorila, da bo za povečanje ponudbe na trg sprostila več kot 20 milijonov sodov goriva, ameriško ministrstvo za energijo pa je v petek objavilo poziv za zamenjavo do 17 milijonov sodov surove nafte iz strateških rezerv. Analitiki družbe Kpler so v četrtkovem poročilu zapisali, da brez celovitega političnega dogovora pričakujejo počasnejše in bolj neenakomerno okrevanje pretoka nafte skozi Hormuško ožino. Skozi ožino je po njihovih podatkih v sedmih dneh do 13. oktobra povprečno steklo 11,62 milijona sodov nafte na dan, pred spopadi pa 17,15 milijona sodov na dan.