Za 41 evrov na mesec je povprečna pokojnina prehitela inflacijo, a reforma bo rast upočasnila

Kupna moč slovenskih pokojnin je od konca leta 2020 zrasla za najmanj 3,9 odstotka, v Nemčiji, Avstriji in na Slovaškem pa je v istem obdobju padla, kaže izračun Lider.si na podlagi zakonskih uskladitev pokojnin in podatkov Eurostata o cenah. Če bi pokojnine od konca leta 2020 sledile le cenam, bi bila pokojnina upokojenca, ki danes prejema 1.087,93 evra, kolikor je septembra po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) znašala povprečna neto starostna pokojnina, nižja za najmanj 41 evrov na mesec. Pokojninska reforma, ki velja od januarja, slovensko formulo postopno spreminja, tako da bo uskladitev od leta 2045 v štirih petinah odvisna od rasti cen in le v petini od rasti plač.

Lider.si je Slovenijo primerjal s sosednjima Avstrijo in Hrvaško ter z Nemčijo in Slovaško, ker vsaka od teh štirih držav pokojnine usklajuje po drugačnem pravilu. Pri pokojninah, ki jih je ZPIZ izplačeval že decembra 2020, je kupna moč zrasla za 3,9 do 6,5 odstotka, odvisno od leta priznanja pokojnine. Več so pridobili le hrvaški upokojenci, katerih kupna moč se je povečala za 20,4 odstotka. V Nemčiji, kjer pokojnine sledijo rasti plač, je kupna moč padla za 4,5 odstotka, v Avstriji, ki pokojnine usklajuje z inflacijo, pa za 2,0 odstotka. Slovaška kot edina pokojnine veže na poseben indeks cen za gospodinjstva upokojencev, kupna moč tamkajšnjih pokojnin pa je s padcem za 1,0 odstotka ostala najbližje izhodišču. Izračun upošteva vse odstotne uskladitve, ki so začele veljati od januarja 2021 do oktobra 2026, brez enkratnih, letnih in zimskih dodatkov, cene pa meri s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Eurostat, med decembrom 2020 in septembrom 2026. Pri Avstriji izračun velja za pokojnine med 1.500 in 2.000 evri bruto, pri Nemčiji za zahodni del države.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v poročilu Pensions at a Glance 2025 ugotavlja, da usklajevanje s cenami ohranja kupno moč, dohodki upokojencev pa sčasoma zaostajajo za dohodki preostalega prebivalstva, kar najbolj občutijo ženske, ki živijo dlje in imajo nižje pokojnine. Slovenska formula je upokojencem prinašala tudi del rasti plač. V letih od 2022 do 2025 je 106. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določal uskladitev za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen v preteklem letu, uskladitev za leto 2021 v višini 2,5 odstotka pa je predpisal zakon o izvrševanju proračuna.

Po podatkih Statističnega urada RS so povprečne letne cene leta 2022 zrasle za 8,8 odstotka, plače pa za 2,8 odstotka, zato so se pokojnine leta 2023 zvišale za 5,2 odstotka. Po rasti plač za 9,7 odstotka leta 2023 so se pokojnine leta 2024 zvišale za 8,8 odstotka. K realni rasti pokojnin sta prispevali tudi izredni uskladitvi. Januarja 2022 je novela ZPIZ-2L pokojnine, priznane do konca leta 2010, zvišala za 3,5 odstotka, pokojnine, priznane leta 2011, za 1,7 odstotka, pozneje priznane pa za en odstotek. Marca letos je svet ZPIZ s soglasjem vlade pokojnine zvišal še za en odstotek. Po izračunu Lider.si bi brez obeh izrednih uskladitev kupna moč slovenskih pokojnin ne glede na leto priznanja zrasla le za 1,8 odstotka.

Nemčija in Avstrija pokojnine usklajujeta z zamikom. V Nemčiji se pokojnine vsako leto julija usklajujejo z rastjo bruto plač na zaposlenega v preteklem letu, kot določa 68. člen šeste knjige socialnega zakonika. Ker so plače leta 2020 padle, zakonsko jamstvo pa znižanja ne dovoljuje, se zahodne pokojnine julija 2021 niso zvišale. Avstrija pokojnine po zakonu vsako leto januarja usklajuje s povprečno inflacijo v dvanajstih mesecih do julija prejšnjega leta. Januarja 2022 so pokojnine med 1.500 in 2.000 evri zrasle za 1,8 odstotka, cene pa so se med decembrom 2021 in decembrom 2022 po podatkih Eurostata zvišale za 10,5 odstotka. Največja uskladitev je sledila šele januarja 2024, ko so se pokojnine zvišale za 9,7 odstotka. Država je upokojencem v letih 2022 in 2023 izplačala enkratne zneske, ki v izračunu niso upoštevani. Avstrija je imela tudi poseben indeks cen za upokojence, ki ga je statistični urad Statistik Austria pripravljal po naročilu Avstrijskega sveta starejših. Po poročanju tiskovne agencije APA ga je statistični urad leta 2016 prenehal izračunavati, ker pogodba ni bila podaljšana, v Svetu starejših pa so ocenili, da se indeks pri usklajevanju pokojnin ni izkazal za učinkovito orodje.

Na Slovaškem pokojnine po 82. členu zakona o socialnem zavarovanju sledijo medletni rasti cen za gospodinjstva upokojencev, ki jo meri slovaški statistični urad. Če rast teh cen od zadnje uskladitve preseže pet odstotkov, zakon predvideva izredno uskladitev. Julija 2023 je Slovaška na podlagi prehodne določbe pokojnine izredno uskladila za 10,6 odstotka. Hrvaška pokojnine usklajuje dvakrat na leto. Od julija 2025 dobi večja od obeh polletnih rasti, plač ali cen, utež 85 odstotkov, manjša pa 15 odstotkov. Prej je veljalo razmerje 70 : 30. Aktualna vrednost pokojnine, iz katere Hrvaška izračunava pokojnine, se je od konca leta 2020 zvišala za skoraj 70 odstotkov, cene po harmoniziranem indeksu Eurostata pa za 41,1 odstotka.

Novela ZPIZ-2O je uteži rasti plač in cen do leta 2034 izenačila, od leta 2035 pa bo razmerje med plačami in cenami 40 : 60, od leta 2040 30 : 70 in od leta 2045 20 : 80. OECD v istem poročilu ocenjuje, da bo nova formula upočasnila rast pokojnin. Po izračunu Lider.si iz podatkov Statističnega urada RS, ki so bili podlaga za posamezne uskladitve, bi bila letošnja uskladitev po stari formuli 4,5 namesto 4,2 odstotka. Če bi razmerje 20 : 80 veljalo že od leta 2022, bi redne uskladitve od leta 2022 do letos pokojnine zvišale za 26,4 odstotka namesto za 30,1 odstotka. Povprečne letne cene, ki so bile po podatkih Statističnega urada RS podlaga za te uskladitve, so se v letih od 2021 do 2025 skupno zvišale za 24,4 odstotka. Novela je odpravila tudi spodnjo mejo, po kateri uskladitev ni smela biti nižja od polovice rasti cen. Iz zakona je črtala še pogoje za izredno uskladitev, o kateri zdaj odločata svet ZPIZ in vlada.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Poročilu o razvoju 2026 ocenjuje, da med reformami sistemov socialne zaščite k vzdržnosti javnofinančnih izdatkov največ prispeva pokojninska reforma. Delež izdatkov za pokojnine, ki se giblje okoli 10 odstotkov BDP, se bo po projekcijah, ki jih navaja UMAR, dolgoročno ustalil pri 12,3 odstotka BDP, dobro odstotno točko manj, kot so projekcije kazale pred reformo. Reforma po oceni UMAR izboljšuje položaj upokojencev z nižjimi dohodki, po izračunu OECD pa se bo nadomestitvena stopnja za zaposlenega s povprečno plačo povečala za šest odstotnih točk na 71 odstotkov. UMAR opozarja tudi, da naj bi tveganje revščine upokojenih samskih žensk ostalo visoko in se do leta 2045 celo nekoliko povečalo. Po podatkih ZPIZ je povprečna neto starostna pokojnina leta 2025 znašala 64,5 odstotka povprečne neto plače, leta 2021 pa 64,1 odstotka.