Za gozdarske stroje je zmanjkalo 16,5 milijona evrov, ministrstvo podporo zdaj znižuje

Na javnem razpisu za nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu, ki se je iztekel aprila, so vlagatelji zaprosili za 26,5 milijona evrov podpore, razpisanih pa je bilo 10 milijonov evrov. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je zaradi pomanjkanja sredstev zavrnila 511 vlog.

Ministrstvo za kmetijstvo je v petek deležnikom neformalno predstavilo predlog pete spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Predlog znižuje sredstva za gozdarsko mehanizacijo, gozdno infrastrukturo, predelavo lesa in razvoj drevesničarstva. Ministrstvo znižanje utemeljuje s prerazporeditvijo na področja z večjim povpraševanjem. Napoveduje, da bo pri večini teh intervencij v okviru obstoječih sredstev objavilo dodatne javne razpise. Zneskov znižanja ministrstvo pri predstavitvi ni objavilo.

Javni razpis za intervencijo IRP07 je bil decembra lani objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in razdeljen na dva sklopa. V sklopu A za fizične osebe in agrarne skupnosti je bilo razpisanih šest milijonov evrov. Oddanih je bilo 695 vlog v skupni vrednosti 19,08 milijona evrov, agencija pa je izdala 201 odločbo o odobritvi za 6,06 milijona evrov in zavrnila 491 vlog zaradi pomanjkanja sredstev. V sklopu B za pravne osebe in samostojne podjetnike so bili razpisani štirje milijoni evrov. Oddanih je bilo 70 vlog za 7,4 milijona evrov, odobrenih 46 vlog v višini 3,94 milijona evrov, 20 vlog pa je bilo zavrnjenih zaradi pomanjkanja sredstev. Po izračunu Lider.si je v obeh sklopih skupaj ostalo nepokritih 16,5 milijona evrov zaprošene podpore.

Dodatna sredstva prejme intervencija IRP02, namenjena naložbam v dvig produktivnosti, tehnološki razvoj in digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Sredstva zanjo se povečujejo za 4,6 milijona evrov, na skupno 64,4 milijona evrov. Ministrstvo je v tej intervenciji doslej objavilo 11 javnih razpisov, napoveduje pa še tri, na katerih bodo imeli prednost mladi kmetje. Več sredstev je namenjenih tudi kmetijsko-okoljskim podnebnim plačilom, ukrepom za ohranjanje naravnih virov, varovanju habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000 ter ohranjanju lokalnih sort.

Sredstva se prerazporejajo s področij ekološkega kmetovanja, prilagajanja trajnih nasadov na podnebne spremembe, učinkovite rabe dušikovih gnojil, podpore mladim prevzemnikom kmetij in medgeneracijskega prenosa znanja. Finančni obseg intervencije IRP24 Podpora mladim kmetom se zmanjšuje zaradi manjšega zanimanja od pričakovanega. Ministrstvo za leto 2027 napoveduje nov javni razpis z več kot 20 milijoni evrov razpoložljivih sredstev. Analize izvajanja po navedbah ministrstva kažejo, da so pri odločanju mladih za prevzem kmetije ključni ekonomska vzdržnost, dostop do zemljišč in financiranja ter negotovost tržnih in vremenskih razmer.

Za naložbe v dobrobit rejnih živali predlog uvaja dodatnih 35 milijonov evrov nacionalnih sredstev, za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov pa več kot 30 milijonov evrov. Razlog za dodatnih več kot 65 milijonov evrov nacionalnega financiranja je po navedbah ministrstva časovna zahtevnost izvedbe večjih investicij do izteka programskega obdobja. Razpise za agromelioracije, komasacije in namakalne sisteme bo država v prihodnje financirala iz namenskih proračunskih sredstev, ki se zbirajo iz odškodnin zaradi spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč.

Pri določenih ukrepih se petletne obveznosti skrajšujejo do konca leta 2027, za nove vstopnike v letu 2027 pa se uvaja enoletna obveznost. Vsako spremembo strateškega načrta mora odobriti Evropska komisija, ki je tretjo potrdila z izvedbenim sklepom 17. decembra 2024.

Skupna sredstva strateškega načrta po navedbah ministrstva ostajajo praktično nespremenjena. Načrt je ob potrditvi 28. oktobra 2022 za obdobje 2023-2027 predvidel 1,8 milijarde evrov, od tega 683,5 milijona evrov za prvi steber in 1,11 milijarde evrov za drugi steber. Ministrstvo prerazporeditve utemeljuje z dosedanjo realizacijo, interesom upravičencev in potrebami na terenu.

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 je določil najmanj 18-odstotni delež ekoloških kmetijskih zemljišč. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je delež kmetijskih zemljišč v uporabi, namenjenih ekološkemu kmetovanju ali preusmeritvi vanj, leta 2024 znašal 11,9 odstotka.