Za najbolj iskane poklice 1.107 evrov neto, dobrih sto evrov nad minimalno plačo

Čistilci so med poklici, ki jih delodajalci ta teden najpogosteje iščejo, plačani pa so 37 odstotkov pod državnim povprečjem, s 1.686,78 evra bruto na mesec. Podoben vzorec velja za varnostnike, kuharje, negovalce in gradbene delavce, ki so prav tako na seznamu deficitarnih poklicev in delajo v dejavnostih s podpovprečno plačo.

Povprečna bruto plača za maj, ki jo je Statistični urad RS objavil v sredo, je znašala 2.682,36 evra, neto pa 1.680,80 evra. Podatki, razvrščeni po novi klasifikaciji SKD 2025, razkrivajo, da je plačni zaostanek v deficitarnih dejavnostih pravilo: v varovanju bruto plača dosega 74 odstotkov povprečja, v strežbi hrane in pijač 69 odstotkov, v gradbeništvu 81 odstotkov. Zaposleni v dejavnosti oskrbe stavb, kamor spada večina čistilnih servisov, so maja prejeli 1.107 evrov neto, dobrih sto evrov več, kot znaša minimalna plača za samsko osebo brez dodatnih olajšav.

Zavod RS za zaposlovanje je za leto 2026 v primanjkljaj uvrstil 98 od 171 ocenjevanih poklicnih skupin. Na portalu zavoda je trenutno razpisanih 4.228 prostih delovnih mest. V oglasih, objavljenih ta teden, prevladujejo prav poklici iz podpovprečno plačanih dejavnosti: čistilci, varnostniki, bolničarji negovalci, osebni asistenti, kuharji in pomožni gradbeni delavci. Velika večina teh oglasov ponuja zaposlitev za določen čas, od treh mesecev do enega leta.

Plače v teh dejavnostih se približujejo zakonskemu minimumu tudi v bruto znesku. Minimalna plača za leto 2026, objavljena v Uradnem listu konec januarja, znaša 1.481,88 evra bruto, povprečje v dejavnosti oskrbe stavb pa jo presega za 204,90 evra ali slabih 14 odstotkov.

Podatki o številu zaposlenih kažejo obseg zaostanka. Od 764.261 oseb, ki so bile maja zaposlene pri pravnih osebah in so prejele plačo, jih 61 odstotkov ali 469.382 dela v dejavnostih s podpovprečno bruto plačo. Samo v štirih zasebnih storitvenih sekcijah z izrazitim primanjkljajem, v gradbeništvu, prometu, gostinstvu in raznovrstnih poslovnih dejavnostih, je maja plačo prejelo 150.516 zaposlenih.

Plača kljub temu ni edino pojasnilo za primanjkljaj. Zdravstvo je s 3.588,30 evra bruto 34 odstotkov nad slovenskim povprečjem, zdravniki in medicinske sestre pa vseeno ostajajo na vrhu seznama deficitarnih poklicev. Zdravstvene in socialnovarstvene ustanove so ta teden prispevale približno tretjino vseh oglasov na portalu zavoda. Tam primanjkljaj nastaja zaradi upokojevanja, omejenih vpisnih kvot in delovnih pogojev, ne zaradi višine plačila. Nizko plačane storitve pa vse bolj bremeni cena dela na dnu lestvice: po izračunih ministrstva za delo se je strošek delodajalca za zaposlenega z minimalno plačo letos povečal za 11,2 odstotka, na 1.735 evrov.

Delodajalci v teh dejavnostih ponujajo predvsem zaposlitve za določen čas in plače blizu zakonskega minimuma, država pa zaposlovanje v istih poklicih spodbuja z davčnimi olajšavami do 55 odstotkov plače za mlade zaposlene. Minimalna plača je bila nazadnje zvišana januarja, za skoraj 16 odstotkov, na 1.481,88 evra bruto.