Kava je v Sloveniji tako rekoč nacionalni obred, a postaja jutranja skodelica vse dražja razvada. Na današnji mednarodni dan kave podatki državnega statističnega urada kažejo, da smo lani za espresso v lokalu odšteli povprečno 1,86 evra, za kilogram klasične kave v trgovini pa 16,20 evra. Medtem ko se je cena kave v gostinstvu v enem letu zvišala za 6,9 odstotka, se je kava na trgovinskih policah podražila za kar 32,9 odstotka.
Podražitev se pozna tudi pri tem, koliko kave si lahko privoščimo. Povprečna mesečna neto plača je lani zadostovala za nakup 99 kilogramov klasične kave, za en kilogram pa je bilo treba delati povprečno 103 minute. Leto prej je bila slika občutno prijaznejša, saj smo si za enako plačo lahko kupili 26 kilogramov kave več, za kilogram pa delali 22 minut manj. Kljub rasti plač je torej kava v enem letu še “oklestila” domači proračun.
Cene kave so se lani dvignile po vsej Evropski uniji, v povprečju za 18,4 odstotka, v Sloveniji pa za 19,0 odstotka. Najbolj je kava poskočila na Slovaškem, kjer se je podražila za 28,7 odstotka, sledili sta Latvija z 26,4 odstotka in Estonija z 24,5 odstotka.
Najmanj so draginjo pri kavi občutili na Portugalskem s 6,3 odstotka ter na Irskem, Madžarskem in v Belgiji. Za rastjo cen stojijo slabše letine v glavnih pridelovalnih državah in višje cene na svetovnih borzah surove kave.
Čeprav v Evropi kave ne pridelujemo, na njej dobro služimo s predelavo. V Uniji je bilo lani proizvedeno več kot 1,5 milijona ton pražene kave v skupni vrednosti 17 milijard evrov, daleč največ v Italiji, ki je spražila 473.299 ton v vrednosti šestih milijard evrov. Sledili sta Španija in Nizozemska. Zrna za pražarne prihajajo pretežno iz tujine, saj je EU vrednostno največ kave uvozila iz Brazilije, ki pokriva 34 odstotkov uvoza, in Vietnama z 20 odstotki.
| Kava v Sloveniji, lani | Vrednost | Sprememba |
|---|---|---|
| Espresso v lokalu | 1,86 € | +6,9 % |
| Kilogram klasične kave v trgovini | 16,20 € | +32,9 % |
| Cena kave (medletno, december) | – | +19,0 % |
| Kg kave za povprečno neto plačo | 99 kg | −26 kg |
| Minute dela za kilogram kave | 103 min | +22 min |
Vir: SURS, Eurostat
Svoj košček te zgodbe ima tudi Slovenija. Lani smo uvozili 20.398 ton kave v vrednosti 138 milijonov evrov. Največ, po vrednosti, pa iz Brazilije in Italije. Hkrati raste naš izvoz, ki je lani dosegel 90 milijonov evrov oziroma skoraj 10.000 ton, njegova vrednost pa se je v enem letu povečala za kar 51,3 odstotka. Največ kave izvozimo na Hrvaško, kamor gre 46 odstotkov vrednosti, in v Italijo.
Da je kava v vzponu, kažejo tudi dejavnosti okoli nje, saj je v državi lani delovalo že 446 slaščičarn in kavarn, kar je 134 več kot pred desetletjem, naraslo pa je tudi število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo kave in čaja.
