Državni zbor je v petek s 48 glasovi za in tremi proti sprejel zakon, ki javnemu zdravstvu za investicije od leta 2026 do leta 2036 namenja 1,873 milijarde evrov. Primarna zdravstvena dejavnost dobi 140 milijonov evrov ali 7,5 odstotka celotnega zneska.
Največji del, 870,7 milijona evrov, je predviden za splošne, regijske, specialne, psihiatrične in negovalne bolnišnice ter porodnišnice. Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor dobita 694 milijonov evrov, izobraževalni in raziskovalni zavodi s področja zdravstva 143,3 milijona, nacionalne javnozdravstvene ustanove pa 25 milijonov, je po navedbah ministrstva za zdravje ob predstavitvi zakona povedal minister Tadej Ostrc. Povprečno je to 170 milijonov evrov na leto, kaže izračun Lider.si, ki celotni znesek deli z enajstimi leti, od 2026 do 2036.
| Kam gre 1,873 milijarde evrov za zdravstvene investicije 2026-2036 | ||
|---|---|---|
| Namen | Znesek (v milijonih evrov) | Delež (v odstotkih) |
| Splošne, regijske, specialne, psihiatrične in negovalne bolnišnice ter porodnišnice | 870,7 | 46,5 |
| Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor | 694,0 | 37,1 |
| Izobraževalni in raziskovalni zavodi s področja zdravstva | 143,3 | 7,7 |
| Primarna zdravstvena dejavnost | 140,0 | 7,5 |
| Nacionalne javnozdravstvene ustanove | 25,0 | 1,3 |
| Skupaj | 1.873,0 | 100,0 |
| Lider.si | Vir: Ministrstvo za zdravje; deleži so izračun Lider.si in se zaradi zaokroževanja ne seštejejo natančno v 100 | ||
Denar je namenjen gradnji in prenovi bolnišnic, porodnišnic, zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih objektov, nakupu medicinske opreme ter digitalizaciji zdravstva. Zakon investicije v izobraževalno infrastrukturo povezuje s povečanjem števila vpisnih mest v programih medicine, dentalne medicine, farmacije in drugih zdravstvenih smeri. “Če bomo gradili nove prostore, ne bomo pa izobrazili dovolj zdravstvenih delavcev, naših težav ne bomo rešili,” je po navedbah ministrstva dejal Ostrc.
Poslanka Nataša Sukič je v državnem zboru opozorila, da novi zakon za zdravstvene investicije namenja 326 milijonov evrov manj kot dosedanji, ki je veljal za obdobje od leta 2021 do leta 2031. Vlada v začetku novembra ni podprla predloga skupine poslancev, ki bi dosedanji zakon podaljšal do leta 2036 in znesek povečal za 926,5 milijona evrov, na dobre tri milijarde. Pojasnila je, da denar sam ne zagotavlja izvedbe investicij, če projekti nimajo dokumentacije, dovoljenj in jasne odgovornosti za vodenje.
Poslanci so s 48 glasovi za in 31 proti sprejeli tudi novelo zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Do polovice neporabljenega denarja se bo po novem v proračunski sklad ministrstva za zdravje preneslo le s predhodnim soglasjem ministrstva za finance, doslej pa se je polovica prenašala samodejno. “Želim, da lahko za vsako večjo zdravstveno investicijo jasno povemo tri stvari: kaj bomo zgradili ali posodobili, kdaj bo pripravljeno za uporabo in kdo odgovarja za izvedbo,” je v sporočilu ministrstva navedel Ostrc.
Ministrstvo za zdravje ima v proračunu za leto 2027, ki ga je državni zbor potrdil isti dan, 817 milijonov evrov, 71 milijonov manj kot po letošnjem rebalansu.













