Zakaj ista nafta Evropo nosi na rekorde in Wall Street v rdeče

Sod severnomorske nafte brent se je v četrtek podražil za več kot štiri odstotke na 82,8 dolarja, newyorške indekse potisnil v rdeče, evropskih pa ni ustavil na poti do tretjega zaporednega rekorda. Dow Jones je izgubil 0,9 odstotka oziroma več kot 460 točk in prekinil niz petih zaporednih dni rasti. S&P 500 je drugi dan zapored zdrsnil, tokrat za 0,2 odstotka na 7.703,37 točke, tik pod rekordom iz torka, tehnološki Nasdaq pa se je znižal za 0,1 odstotka. Vseevropski STOXX 600 je isti dan končal za 0,2 odstotka višje pri 658,19 točke, najvišje v svoji zgodovini, med sejo pa se je povzpel do 660,91 točke. Rekordna zaprtja so zabeležili tudi Euro STOXX 50 pri 6.503 točkah ter vodilni indeksi v Madridu, Parizu in Milanu.

Po poročanju agencije Bloomberg je zaostrovanje v Hormuški ožini ceno nafte v poznih urah potisnilo do 83 dolarjev, z njo pa so zrasli donosi ameriških državnih obveznic in tečaj dolarja. Dražja energija je po navedbah agencije okrepila bojazen, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve obrestne mere morala zviševati. Fed je ključno obrestno mero konec julija z razdeljeno odločitvijo zadržal v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka. Prvi test te bojazni bo današnje julijsko poročilo o zaposlenosti. Svetovalna družba Challenger, Gray & Christmas je v četrtek sporočila, da so napovedana odpuščanja v ZDA julija padla na najnižjo raven v dveh letih, ameriški urad za statistiko dela pa je v tednu do 1. avgusta naštel 199.000 novih zahtevkov za nadomestila za brezposelnost.

Med posameznimi delnicami sta po poročanju agencije Bloomberg potonila Sandisk in Western Digital, ker sta z napovedma poslovanja razočarala vlagatelje, delnica družbe Western Digital pa je izgubila okoli 11 odstotkov. Po zaprtju trgovanja je po poročanju CNBC delnica družbe Airbnb po prihodkih in dobičku nad pričakovanji analitikov poskočila za devet odstotkov, Cloudflare je po trdni celoletni napovedi pridobil 16 odstotkov, DraftKings pa je s 14 centi izgube na delnico zgrešil pričakovana dva centa dobička. Po poročanju portala TheStreet je v četrtek potekla prva prepoved prodaje delnic družbe SpaceX. Na trg lahko zdaj vstopi več kot 900 milijonov delnic.

Analitiki so po podatkih LSEG v začetku maja za družbe iz indeksa STOXX 600 pričakovali 12,5-odstotno rast dobičkov v drugem četrtletju, po dosedanjih objavah pa napoved znaša skoraj 21 odstotkov. „Mirovnega sporazuma z Iranom sploh še nimamo, a ljudje nanj niti ne čakajo. Delniške trge že zdaj dvigujejo na rekordne ravni,“ je za Reuters dejal Michael Field, glavni strateg za delniške trge pri družbi Morningstar. Dobičke po njegovih besedah dopolnjuje odpornost gospodarstva evrskega območja, ki vlagatelje kljub višjim stroškom energije zaradi vojne z Iranom spodbuja k vlaganju v delnice.

Deutsche Telekom je po poročanju agencije Reuters pridobil 6,3 odstotka, potem ko je letošnji program odkupa lastnih delnic povečal za tri milijarde evrov, na največ pet milijard evrov, celoten telekomunikacijski sektor pa je zrasel za 2,9 odstotka. Delnica britanske oglaševalske skupine WPP je poskočila za 28,6 odstotka, največ po letu 1992, po organski rasti prihodkov nad pričakovanji in oceni izvršne direktorice Cindy Rose, da stabilizacija poslovanja poteka po načrtu. Nemški proizvajalec vojaške opreme Renk je po skoku naročil v drugem četrtletju pridobil 5,8 odstotka, farmacevtska družba Hikma pa je po objavi polletnih rezultatov zrasla za 8,2 odstotka. Rheinmetall je po znižani letošnji napovedi prodaje izgubil 3,5 odstotka. Siemens je zdrsnil za 4,5 odstotka, ker so rezultati divizije Digital Industries zaostali za pričakovanji, čeprav je skupina objavila najvišji četrtletni industrijski dobiček v svoji zgodovini in zvišala celoletno napoved.

Reuters je s sklicevanjem na visok iranski vir in dva regionalna uradnika poročal, da bi predlagani sporazum med Iranom in Omanom Teheranu dal nadzor nad ladjami, ki v Perzijski zaliv vstopajo skozi Hormuško ožino, in dogovor označil za eno največjih koncesij Iranu doslej. Osnutek, ki ga obravnava iranski parlament, po poročanju portala Trading Economics predvideva prepoved plovbe za ameriške in izraelske ladje, kazni v višini 20 odstotkov vrednosti tovora za kršitelje in polno odprtje ožine šele po umiku ameriške pomorske blokade. Ti pogoji so po navedbah portala strožji od tržnih pričakovanj.

Danes zjutraj je brent kotiral pri 83,45 dolarja za sod, 1,2 odstotka nad četrtkovim zaprtjem, ameriška sorta WTI pa je kotirala pri 78,09 dolarja. Unča zlata se je podražila za pol odstotka na 4.260 dolarjev, srebro pa se je podražilo za 1,3 odstotka na 62,27 dolarja. Cena nafte je po poročanju portala Trading Economics zrasla po novih iranskih napadih na cilje pri otoku Qeshm, ki jih Teheran označuje za „sovražne“.