Rast življenjskih stroškov, ki jo dodatno poganjajo vojne in višje cene energije, traja dlje, kot so sprva pričakovali. Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da težava ni le v višjih cenah, temveč tudi v tem, da so nujne dobrine v primerjavi z drugimi izdelki vse manj dostopne.
Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu vplivata na cene energije, transporta in drugih ključnih vhodnih stroškov, posledice pa se prek dobavnih verig prenašajo na potrošnike. IMF je že opozoril, da bodo višji svetovni stroški energije prispevali k inflacijskim pritiskom.
Po opozorilih IMF ljudje posledice inflacije občutijo predvsem pri hrani, energiji in drugih osnovnih dobrinah. Pri tem je pomembno, da se njihova dostopnost slabša tudi v primerjavi z izdelki, ki niso nujni za vsakodnevno življenje.
Gospodinjstva lahko tako tudi ob umirjanju splošne inflacije občutijo večji pritisk na svoje proračune, če cene osnovnih dobrin ostajajo visoke. Najbolj so pri tem izpostavljena gospodinjstva z nižjimi dohodki, saj večji delež svojih prihodkov namenjajo osnovnim življenjskim potrebam.
Vojne cenovne pritiske še povečujejo
IMF opozarja, da so posledice vojn za gospodarstvo širše od neposrednih podražitev goriv. Višji stroški energije vplivajo na proizvodnjo, transport in cene drugih izdelkov. V Ukrajini IMF zaradi vplivov vojne na Bližnjem vzhodu in višjih cen goriv za leto 2026 pričakuje tudi višjo inflacijo od predhodno napovedane.
Rast življenjskih stroškov je zato za gospodinjstva lahko dolgotrajnejši problem, tudi če se skupna stopnja inflacije postopoma umirja. Ključno vprašanje ni več samo, koliko so se cene zvišale, temveč koliko si lahko ljudje z enakim dohodkom dejansko privoščijo.
