Zvezna vlada ZDA je v proračunskem letu, ki se je končalo 30. septembra, porabila 1,992 bilijona dolarjev več, kot je zbrala, primanjkljaj pa je bil za 12 odstotkov večji kot leto prej, kaže končno mesečno poročilo ameriškega finančnega ministrstva, objavljeno v petek. Odhodki so dosegli 7,396 bilijona dolarjev, prihodki pa 5,403 bilijona dolarjev. Po izračunu Lider.si na podlagi podatkov ministrstva so se odhodki v primerjavi s proračunskim letom 2025 povečali za 5,5 odstotka, prihodki pa za 3,2 odstotka. Primanjkljaj v proračunskem letu 2025 je znašal 1,775 bilijona dolarjev.
Po navedbah agencije Reuters je primanjkljaj za proračunsko leto 2026 tretji največji v zgodovini ZDA. Večja sta bila le primanjkljaja v letih 2020 in 2021, ko je zvezna vlada financirala pomoč ob pandemiji covida-19. Uradnik ministrstva je za Reuters ocenil delež primanjkljaja v BDP na 6,2 odstotka, ni pa povedal, s katero oceno BDP je računal. Leta 2025 je primanjkljaj znašal 5,8 odstotka BDP.
Organizacija Committee for a Responsible Federal Budget (CRFB), ki se zavzema za zmanjševanje ameriškega primanjkljaja, je v analizi, objavljeni 1. oktobra, ocenila, da so obresti na dolg znašale 1,1 bilijona dolarjev, njihov delež v BDP pa je s 3,4 odstotka dosegel rekord. Obresti so bile za 125 milijard dolarjev višje kot leto prej in več kot trikrat višje od približno 350 milijard dolarjev, ki so jih ZDA letno plačevale med letoma 2018 in 2021. Po oceni CRFB so bile obresti druga največja postavka zveznega proračuna, takoj za pokojninskim programom Social Security, in so presegle izdatke za program zdravstvenega zavarovanja starejših Medicare ter za obrambo. Po poročanju agencije Reuters je zvezna vlada za obrambo porabila 917 milijard dolarjev, za šest odstotkov več kot leto prej.
Finančni minister Scott Bessent rast primanjkljaja pripisuje vračilom carin. Vrhovno sodišče ZDA je februarja razveljavilo večino carin, ki jih je predsednik Donald Trump uvedel v svojem drugem mandatu. Država je podjetjem v minulem letu vrnila 144,6 milijarde dolarjev, poroča portal Yahoo Finance. Bessent je po poročanju časopisa The Epoch Times oktobra na konferenci NPolicy Summit televizije Newsmax v Washingtonu dejal, da bi primanjkljaj brez vračil carin ostal na lanski ravni, kot dodatna razloga pa je navedel vojno in visoke obrestne mere. Po navedbah uradnika ministrstva, ki jih povzema televizija CNBC, so bili bruto carinski prihodki rekordni. Organizacija Bipartisan Policy Center navaja, da so bili carinski prihodki zaradi vračil za 11 odstotkov nižji kot leto prej.
Agencija Bloomberg opozarja, da se je primanjkljaj leta 2025 uradno zmanjšal zaradi računovodskega posega. Davčni zakon iz leta 2025 je zaostril omejitve pri študentskih posojilih, ministrstvo pa je spremembo knjižilo kot znižanje odhodkov v tistem letu. Po izračunu organizacije Bipartisan Policy Center je bil primanjkljaj za leto 2026 za skoraj osem odstotkov večji, kot ga je februarja napovedal kongresni proračunski urad CBO.
Po februarski osnovni projekciji CBO, na katero se sklicuje CRFB, bi dolg v lasti javnosti do leta 2036 dosegel 120 odstotkov BDP oziroma 56,2 bilijona dolarjev, letni primanjkljaj pa 3,1 bilijona dolarjev. Skupni javni dolg ZDA je mejo 40 bilijonov dolarjev prvič presegel avgusta. “Pri številki 40 bilijonov ni nič čarobnega. Iz tega se lahko izvlečemo z rastjo,” je Bessent nekaj dni pozneje dejal v intervjuju za CNBC. Agencija Bloomberg poroča, da je minister obljubil načrt fiskalne konsolidacije. Po dnevnih podatkih finančnega ministrstva je skupni javni dolg 15. oktobra znašal 40,388 bilijona dolarjev, od tega je bilo 32,538 bilijona dolarjev dolga v lasti javnosti, preostanek pa so imeli v lasti skladi zvezne vlade.
