ZDA za obresti plačujejo tri milijarde dolarjev na dan

Združene države za obresti na državni dolg plačujejo približno tri milijarde dolarjev na dan. Od začetka fiskalnega leta oktobra lani do konca julija je račun za obresti znašal 963 milijard dolarjev, kaže izračun proračunskega urada ameriškega kongresa. Obresti so druga največja postavka zveznega proračuna, večja od izdatkov za obrambo in manjša le od izdatkov za pokojninski sistem Social Security.

Bruto državni dolg Združenih držav je 18. avgusta prvič presegel 40 bilijonov dolarjev. Po podatkih ameriškega finančnega ministrstva je znašal 40.047.425.768.420,22 dolarja.

Prag 38 bilijonov je padel oktobra lani, 39 bilijonov marca letos, 40 bilijonov pa v torek. Za vsakega od zadnjih dveh bilijonov je bilo potrebnih pet mesecev. Maya MacGuineas, predsednica organizacije Committee for a Responsible Federal Budget, je v sredo spomnila, da je Amerika za prvi bilijon dolarjev dolga leta 1981 potrebovala skoraj dvesto let. „Osupljivo je, kako predvidljiv lahko postane fiskalni zaton svetovne sile,“ je zapisala v izjavi.

V prvih desetih mesecih fiskalnega leta 2026 so se Združene države zadolžile za 1,8 bilijona dolarjev, več kot v celotnem fiskalnem letu 2025, je objavilo finančno ministrstvo. Julija so si vsak dan izposodile 14 milijard dolarjev. Mesečni primanjkljaj je julija znašal 432,3 milijarde dolarjev, največ po marcu 2021.

Dolg v rokah javnosti, merilo, ki ga ekonomisti uporabljajo za primerjavo z velikostjo gospodarstva, je konec marca dosegel 31,27 bilijona dolarjev in prvič v približno osemdesetih letih presegel ameriški bruto domači proizvod (BDP).

Račun za obresti je v prvih desetih mesecih fiskalnega leta zrasel za 15 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Donos na tridesetletno ameriško obveznico je v torek dosegel najvišjo raven v devetnajstih letih, finančno ministrstvo pa je dan pozneje objavilo, da bo od 9. septembra najmanj podvojilo odkupe dolgoročnega državnega dolga.

Kdo ta dolg kupuje, se je pokazalo teden dni prej. Ministrstvo je 13. avgusta na dražbi prodalo za 25 milijard dolarjev tridesetletnih obveznic, del četrtletnega refinanciranja v skupni vrednosti 125 milijard dolarjev. Dodeljeni donos je bil najvišji na kateri koli dražbi tridesetletnih obveznic v petindvajsetih letih. Razmerje med vloženimi ponudbami in prodanim zneskom je znašalo 2,39 in je zaostalo za povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev, primarni trgovci pa so morali prevzeti 11,5 odstotka izdaje, kaže analiza organizacije Committee for a Responsible Federal Budget na podlagi uradnih rezultatov dražbe. Dodeljeni donos je presegel donos iz predhodnega trgovanja z isto izdajo, pri dražbah pa to velja za znak šibkejšega povpraševanja od pričakovanega.

Donos na desetletno obveznico se že skoraj mesec dni giblje nad 4,6 odstotka, več kot 40 bazičnih točk nad ravnjo, s katero v svojih projekcijah računa proračunski urad kongresa. Urad ocenjuje, da bodo letni stroški obresti do leta 2036 dosegli 2,1 bilijona dolarjev, dolg v rokah javnosti pa 120 odstotkov ameriškega BDP. Dokler nominalna rast gospodarstva presega povprečno obrestno mero na dolg, se breme dolga v razmerju do BDP zmanjšuje samo od sebe, projekcije urada pa računajo z obratom tega razmerja.

Margaret Spellings, predsednica raziskovalnega centra Bipartisan Policy Center, je v sredo mejnik označila za še en opomnik, da je čas za soočenje z neskladjem med prihodki in izdatki že zdavnaj minil. Agencija Bloomberg je novico pospremila z opozorilom na tveganje dolžniške zanke, v kateri višji donosi povečajo stroške obresti, večji stroški pa primanjkljaj in novo zadolževanje.

Predstavnik Bele hiše Kush Desai je v pisni izjavi za medije navedel, da se administracija osredotoča na odpravo zapravljanja, goljufij in zlorab v zveznih izdatkih ter na pospeševanje gospodarske rasti, da bi razmerje med dolgom in BDP obrnila v pravo smer.

Za primerjavo, slovenski konsolidirani bruto javni dolg je konec prvega četrtletja letos znašal 46,31 milijarde evrov ali 64,8 odstotka BDP, je objavil statistični urad. Slovenija se zadolžuje skoraj v celoti na obvezniškem trgu, kjer je 84 odstotkov vsega državnega dolga.

Dosedanji rekord ameriške zadolženosti izvira iz leta 1946, ko je dolg v rokah javnosti dosegel 106 odstotkov bruto domačega proizvoda, Združene države pa so demobilizirale vojsko po koncu druge svetovne vojne.