ZDA zadele 90 ciljev v Iranu, nafta padla, borze zrasle, ker tankerji še plujejo skozi Hormuz

Vojna premija, ki jo je nafta dobila, ko je ameriški predsednik Donald Trump v sredo razglasil konec premirja z Iranom, je zdržala en trgovalni dan. Brent je v četrtek izgubil 2,2 odstotka in končal pri 76,30 dolarja za sod, čeprav so ameriške sile ponoči zadele okoli 90 ciljev v Iranu, Teheran pa je po poročanju iranskih državnih medijev v odgovor z raketami in droni napadel ameriška oporišča v Bahrajnu, Kuvajtu, Katarju in Jordaniji. Natovorjeni tankerji so kljub obstreljevanju še naprej pluli skozi Hormuško ožino in cena se je oblikovala po njihovem številu, ne po številu raket.

Nasdaq je pridobil 1,3 odstotka in trgovanje sklenil pri 26.206,89 točke, S&P 500 je zrasel za 0,81 odstotka, na 7.543,64 točke, Dow Jones pa je s 139,02 točke rasti nadoknadil slabo četrtino sredinega padca in zaprl pri 52.487,41 točke. Bloombergov indeks proizvajalcev čipov je poskočil za 3,1 odstotka. Denar se je iz oblačnih velikanov selil k proizvajalcem pomnilnikov. Povpraševanje po ameriških potrdilih o deponiranih delnicah južnokorejskega SK Hynixa, ki bodo danes prvič zatrgovala, je po navedbah agencije Bloomberg več kot sedemkrat preseglo ponudbo, delnica pa je v Seulu pridobila 5,3 odstotka. Micron je napovedal povečanje naložb v nove ameriške tovarne na 250 milijard dolarjev in zrasel za 4,5 odstotka, Sandisk za 7,6 odstotka, AMD pa za 5,7 odstotka. Sklad Roundhill Magnificent Seven, ki združuje sedem največjih tehnoloških družb, je po podatkih CNBC dan končal 0,6 odstotka nižje. Sam Stovall, glavni naložbeni strateg pri raziskovalni hiši CFRA Research, je za agencijo Reuters ocenil, da je odboj polprevodniških delnic verjetno vzdržen, čeprav je sektor zrasel »predaleč in prehitro« in ga lahko čaka kratkoročno unovčevanje dobičkov. Bolj kot čipi ga skrbijo preostali deli trga ob obnovljenih napetostih z Iranom.

PepsiCo je ob neuradnem odprtju sezone rezultatov sporočil, da je prodaja v drugem četrtletju zrasla za šest odstotkov, in opozoril na šibkejšo potrošnjo v ZDA zaradi višjih cen goriva, delnica pa je izgubila okoli tri odstotke. Tedenski zahtevki za nadomestila za brezposelnost so bili po podatkih CNBC nižji od pričakovanj. Prodaja obstoječih stanovanj v ZDA je junija po podatkih združenja nepremičninskih posrednikov NAR padla za 2,4 odstotka, analitiki so pričakovali rast.

Najostrejši obrat so naredile evropske banke, ki so v sredo izgubile do pet odstotkov. Donosnosti evrskih obveznic so se ob pocenitvi energentov znižale, z njimi pa pričakovanja novih dvigov obrestnih mer. Santander, Intesa Sanpaolo in ING so pridobili okoli dva odstotka. Vseevropski STOXX 600 je zrasel za 0,8 odstotka, na 640 točk, Euro STOXX 50 je z 1,2-odstotno rastjo zaprl pri 6.282 točkah, frankfurtski DAX je pridobil 0,83 odstotka, pariški CAC 40 0,9 odstotka, milanski FTSE MIB 1,1 odstotka, londonski FTSE 100 pa je dan končal neznatno nižje. ASML in Infineon sta se podražila za več kot štiri odstotke, Siemens Energy in Siemens za več kot tri.

UniCredit je z 2,6-odstotno rastjo izbrisal sredin padec, ki je sledil objavi končnega izida prevzemne ponudbe za Commerzbank. Milanska banka je po podatkih agencije Reuters z zamenjalno ponudbo 0,485 lastne delnice za vsako delnico Commerzbank zbrala 17,6 odstotka delnic in skupni delež povečala na 47,6 odstotka kapitala oziroma 49,65 odstotka glasovalnih pravic. Če prevzem uspe, bo to po navedbah portala Axios največja bančna združitev v Evropi v skoraj dveh desetletjih. Frankfurtska banka je v sporočilu za javnost odgovorila, da so neodvisni institucionalni in mali delničarji ponudili manj kot dva odstotka delnic, večina ponujenih papirjev pa prihaja od bank, povezanih z UniCreditom. Nemška vlada, ki ima dobrih 12 odstotkov Commerzbank, prevzemu nasprotuje in svojega deleža ne prodaja.

Četrtkov padec cene nafte je bil po obsegu manjši od sredinega skoka. Ladijski promet skozi Hormuško ožino se je v sredo po podatkih, ki jih navaja ameriški portal Motley Fool, skrčil z 49 na 25 plovil, a se ni ustavil, in prav ta razlika je ceno potisnila navzdol. Ameriška sorta WTI je izgubila dva odstotka in zaključila pri 72,08 dolarja za sod. Brent na tedenski ravni pridobiva okoli šest odstotkov, v sredo zjutraj je tedenska rast znašala skoraj deset. Andy Lipow, predsednik svetovalne družbe Lipow Oil Associates, je v četrtkovem zapisu za stranke, ki ga povzema CNBC, ocenil, da namesto popolnega zaprtja ožine trg vrednoti »novo normalnost«, v kateri se obdobja raketnih spopadov izmenjujejo z obdobji relativnega miru, ki omogočajo prehod tankerjev. Analitiki Citibank so v četrtkovem sporočilu strankam zapisali, da se bosta Washington in Teheran k pogajanjem verjetno vrnila v nekaj tednih, po poročanju ameriške televizije MS NOW pa med stranema posredujeta Katar in Pakistan.

Energetski analitik Saul Kavonic vidi drugačen scenarij. Za Al Jazeero je ocenil, da namerava Iran v prihodnjih tednih utrditi nadzor nad Hormuško ožino, prehod skozi njo pa bi lahko več mesecev ostal pod polovico predvojnih ravni, z občasnimi izbruhi sovražnosti.

Terminske pogodbe za brent so v petek ob 6.15 po srednjeevropskem času kotirale pri 76,7 dolarja za sod, dobra dva dolarja nižje kot ob istem času dan prej.