Slovenska živilska industrija je pomemben del gospodarstva, vendar se sooča z vse višjimi stroški in zahtevnimi pogoji poslovanja. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je 842 živilskih družb leta 2025 ustvarilo 3,7 milijarde evrov kosmatega donosa in 961 milijonov evrov dodane vrednosti. Zaposlovale so več kot 16.400 ljudi.
Tudi kmetijska podjetja prispevajo k domači proizvodnji. Skupaj 286 družb je lani ustvarilo skoraj 268 milijonov evrov prihodkov in 86,3 milijona evrov dodane vrednosti.
Med težavami, ki jih izpostavlja GZS, je zmanjševanje prostora za blagovne znamke domačih živilskih proizvajalcev na trgovskih policah. Po oceni zbornice trgovske verige vse pogosteje dajejo prednost lastnim trgovskim znamkam, kar otežuje položaj domačih proizvajalcev.
Podjetja se hkrati spopadajo z visokimi stroški energije, transporta, embalaže in dela. Ranljivost dobavnih verig povečujejo tudi odvisnost od uvoza mineralnih gnojil, semenskega materiala in drugih ključnih surovin.
GZS opozarja še na težave pri umeščanju objektov v prostor, izgubljanje kakovostnih kmetijskih zemljišč in pomanjkanje infrastrukture za učinkovito proizvodnjo, predelavo ter skladiščenje hrane.
Kljub pritiskom živilska industrija vlaga v razvoj novih izdelkov, avtomatizacijo proizvodnje, digitalizacijo in učinkovitejšo rabo energije ter vode. Pomembno vlogo ima tudi zmanjševanje izgub hrane in uporaba trajnostnejše embalaže.
Direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc poudarja, da podjetja za nadaljnji razvoj potrebujejo predvidljivo poslovno okolje, dostop do razvojnih in investicijskih sredstev ter usposobljene kadre.
Zbornica zato poziva k večji podpori raziskavam, posodobitvi predelovalnih obratov, energetsko učinkovitim tehnologijam in digitalizaciji. Cilj je ohraniti konkurenčno domačo proizvodnjo ter okrepiti zanesljivost preskrbe s hrano.
