Zlato izgubilo 146 dolarjev, ECB septembra dviguje obrestne mere

Zlato je v petek v eni sami seji izgubilo 146 dolarjev na unčo, 3,14 odstotka, in končalo pri 4.456 dolarjih. Svetovne borze so isti dan šle narazen, evropske delnice na najvišjo raven v skoraj dveh tednih, ameriške pa nižje. Predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh je v Jackson Holu dejal, da se temeljna inflacija ni opazneje umirila, Španija in Francija pa sta isti dan objavili višjo inflacijo od pričakovane.

Donosnost dvoletne ameriške državne obveznice je po Warshevem govoru zrasla za več kot šest bazičnih točk na 4,298 odstotka, poroča CNBC. Kratkoročne donosnosti so poskočile najbolj v več kot dveh mesecih, navaja Bloomberg. Donosnost tridesetletne obveznice, ki se je v zadnjih tednih vzpela blizu najvišjih ravni v desetletjih, je padla za dve bazični točki na 5,168 odstotka, desetletna pa se pri 4,676 odstotka skoraj ni premaknila.

Krivulja donosnosti se je sploščila. Vail Hartman, strateg za obrestne mere pri banki BMO, je po poročanju CNBC ocenil, da je bil nastop namerno jastrebji in da bo pomiril dvome o pripravljenosti centralne banke, da obrestne mere dvigne. Po govoru so denarni trgi vračunali blizu 50-odstotno verjetnost septembrskega dviga ameriške obrestne mere, kaže orodje CME FedWatch.

Na Wall Streetu so glavni indeksi končali nižje. S&P 500 je izgubil 0,25 odstotka pri 7.711,76 točke, Nasdaq Composite 0,52 odstotka pri 26.402,42 točke, Dow Jones Industrial Average pa 9,45 točke pri 53.559,99 točke. Seema Shah, glavna globalna strateginja pri družbi Principal Asset Management, je za CNBC ocenila, da se je tveganje septembrskega dviga povečalo, pozitiven odziv trga pa kaže, da vlagatelji cenijo jasnost politike tudi takrat, ko je sporočilo strožje.

Najgloblje so padli proizvajalci čipov, ki so v četrtek po Nvidiinih rezultatih vodili rast. Delnice Marvell Technology so izgubile 10,28 odstotka pri 216,62 dolarja, čeprav je podjetje z 2,74 milijarde dolarjev prihodkov preseglo oceno 2,72 milijarde, ki so jo pričakovali analitiki v anketi družbe FactSet. Nvidia je izgubila 4,58 odstotka, delnice družbe Advanced Micro Devices pa so se pocenile za 2,3 odstotka. Amazon je pridobil 3,97 odstotka, Alphabet 1,74 in Microsoft 1,68 odstotka. Polprevodnikom višje obrestne mere dvigujejo diskontno stopnjo, po kateri trg vrednoti prihodnje dobičke.

Delnice PayPala so izgubile 13 odstotkov, potem ko je Bloomberg poročal, da sta sklad Advent International in plačilni procesor Stripe opustila prevzem. Konzorcij je po poročanju agencije Reuters ponujal 60,50 dolarja za delnico oziroma približno 53 milijard dolarjev. PayPal je bil na vrhuncu leta 2021 vreden okrog 360 milijard dolarjev.

Razprodajo zlata sta sprožili rast kratkoročnih donosnosti in okrepitev dolarja, poroča Kitco News. Srebro je izgubilo 4,24 odstotka pri 66,21 dolarja. Jeffrey Roach, glavni ekonomist pri družbi LPL Financial, je za Kitco News dejal, da je govor podprl dolar in da bo denarna politika ostala restriktivna dlje časa.

V Evropi so delnice končale višje. Euro Stoxx 50 je pridobil odstotek pri 6.492 točkah, vseevropski Stoxx Europe 600 pa 0,51 odstotka pri 655,16 točke. BNP Paribas je zrasel za dva odstotka, banki UniCredit in BBVA pa sta pridobili po 1,5 odstotka. Višje obrestne mere posojilodajalcem širijo obrestne marže. Volkswagen, Mercedes-Benz in BMW so pridobili med tremi in štirimi odstotki. Delnicama družb BMW in Forvia je po navedbah Bloomberga pomagala uvrstitev na Citigroupov seznam pozitivnih katalizatorjev. LVMH, Hermès in Ferrari so po objavi kitajskih podatkov o industrijskih dobičkih pridobili več kot dva odstotka.

Španski statistični urad INE je v petek objavil, da so bile cene avgusta 4,5 odstotka višje kot pred letom, najhitreje po letu 2023. Francoski statistični urad Insee je izmeril 2,7 odstotka, največ po maju. Do konca trgovalnega dne so vlagatelji vračunali dvig obrestnih mer ECB za 25 bazičnih točk na zasedanju 10. septembra. Obrestna mera, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike, bi se dvignila na 2,5 odstotka. To je zgornji rob razpona, ki ga glavni ekonomist ECB Philip Lane opisuje kot nevtralnega.

Paul Hollingsworth, vodja raziskav razvitih gospodarstev pri banki BNP Paribas, je za televizijo Bloomberg ocenil, da je septembrski dvig ECB tako rekoč potrjen, pot po njem pa ostaja negotova. Članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel je ta teden v pogovoru za Bloomberg dejala, da bo treba stroške zadolževanja še zvišati zaradi inflacijskih pritiskov iz vojne v Iranu in vztrajne rasti gospodarstva.

Brent je bil po podatkih agencije Reuters ob 14.19 po greenwiškem času 0,6 odstotka nižji pri 89,18 dolarja za sod, ameriška sorta WTI pa 1,2 odstotka nižja pri 82,52 dolarja. Na tedenski ravni je Brent izgubil okrog 5,5 odstotka, WTI pa 5,2 odstotka. Goldman Sachs ocenjuje, da je izvoz iz Perzijskega zaliva narasel na 15 do 16 milijonov sodov na dan. Pred konfliktom je znašal od 22 do 24 milijonov, marca pa je padel na pet do šest milijonov.

Iran in Oman sta se dogovorila o delitvi prihodkov iz Hormuške ožine, Teheran pa je poudaril, da dogovor ne prinaša takojšnjega odprtja. Po podatkih Kitco News je v četrtek skozi ožino prešlo sedem tovornih plovil, dan prej 17, desetdnevno povprečje pa znaša 15.

Pšenica je v Chicagu končala 3,1 odstotka višje pri 784 centih za bušel, po vmesnem vrhu 790,25 centa. To je najvišja raven po 14. februarju 2023. Tedenska rast 12,1 odstotka je največja po marcu 2022, od začetka leta pa je pšenica dražja za več kot 54,5 odstotka. Koruza je pri 536,5 centa avgust končala 15,6 odstotka višje.

Rusija in Ukrajina pokrivata več kot četrtino svetovnega izvoza pšenice. Napadi na ladje, pristanišča in izvozne terminale v Črnem morju so avgusta ustavili velik del tega toka. Svetovalna hiša SovEcon ocenjuje, da bo Rusija ta mesec izvozila od treh milijonov do 3,4 milijona ton pšenice, povprečje zadnjih petih avgustov pa znaša pet milijonov ton. Ukrajinsko kmetijsko ministrstvo je po poročanju Bloomberga napoved izvoza kmetijskih pridelkov za tržno leto 2026/27 znižalo na 29,6 milijona ton s prejšnjih 64,4 milijona.

Živila, alkohol in tobak so bili po podatkih Eurostata julija dražji za 1,2 odstotka. Ta skupina je bila edina večja komponenta indeksa cen, ki se je umirjala. Energija je v istem mesecu poskočila za 10,3 odstotka. Avgustovska rast črnomorske pšenice v julijski podatek še ni vstopila.

Vsi trije ameriški indeksi so teden kljub petkovemu padcu končali višje, donosnost tridesetletne obveznice pa je padla. Neodvisni analitik Tai Wong je za Reuters ocenil, da bo septembrsko zasedanje ameriške centralne banke po govoru vrednoteno kot met kovanca. Stoxx Europe 600 je pri 655,16 točke ostal pod rekordom iz začetka avgusta blizu 657 točk, rast avtomobilskih delnic pa je imela povod v Citigroupovem seznamu. Junijske projekcije strokovnjakov Eurosistema so za leto 2026 predvidele povprečno inflacijo 3,0 odstotka in za leto 2027 2,3 odstotka, avgustovska podatka iz Španije in Francije pa te podlage ne rušita.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita od 17. junija znaša 2,25 odstotka. Svet ECB o naslednji spremembi odloča 10. septembra.