Zlato nad 4.500 dolarjev, evropski plin najdražji od marca, delnice pri dvotedenskem dnu

Zlato se je v sredo v manj kot 45 minutah podražilo za 100 dolarjev. Unča je bila ob koncu seje vredna približno 4.521 dolarja, za 4,3 odstotka več kot dan prej. Po podatkih agencije Bloomberg je bil to najmočnejši dnevni dvig cene zlata v zadnjih šestih mesecih. Sprožila ga je objava ameriškega finančnega ministrstva, ki bo najmanj podvojilo odkupe državnega dolga z zapadlostjo od deset do trideset let. Donos ameriške tridesetletne obveznice je padel za približno deset bazičnih točk na 5,19 odstotka, dolarski indeks je izgubil 0,8 odstotka, srebro pa se je podražilo za 5,3 odstotka na 66,55 dolarja.

Cena evropskega plina je isti dan znašala približno 64 evrov za megavatno uro, kar je najvišja raven od marca letos. Promet skozi Hormuško ožino stoji, katarski tankerji z utekočinjenim plinom čakajo na prehod, poletna vročina je dvignila porabo za hlajenje, polnjenje evropskih skladišč pa zaostaja pred kurilno sezono.

Vseevropski indeks STOXX Europe 600 je dan končal pri 651,16 točke in ostal blizu dvotedenskega dna, za 0,11 odstotka nižje kot v torek. Ameriški S&P 500 je pridobil 0,21 odstotka in prekinil tridnevni niz padcev. Nemški DAX je izgubil 0,14 odstotka, francoski CAC 40 0,09 odstotka, italijanski FTSE MIB 0,75 odstotka, španski IBEX 35 pa 0,44 odstotka.

Ameriško finančno ministrstvo je dva tedna po objavi četrtletnega razporeda sporočilo, da bo velikost posamezne operacije odkupa dvignilo z dveh na najmanj štiri milijarde dolarjev. Ukrep zajema papirje z zapadlostjo od deset do dvajset let in od dvajset do trideset let. Ministrstvo je pojasnilo, da želi zagotoviti večjo likvidnostno podporo v dolgoročnih segmentih, kjer prejema veliko količino kakovostnih ponudb. Kako bo odkupe financiralo, ni navedlo, nihanja v potrebah pa običajno pokriva z izdajo zakladnih menic.

Donosi na tromesečne, šestmesečne in dveletne ameriške papirje so v isti seji zrasli. Kot je zapisala specializirana novinska služba Kitco News, dolg ni postal cenejši. Spremenila se je oblika krivulje. Odkup dolgoročnega dolga in njegova zamenjava s kratkoročnim papirjem je mehanika, ki jo je ameriška centralna banka pod imenom operacija Twist uporabila v začetku šestdesetih let in znova po finančni krizi. Ekonomist Mohamed El-Erian je na omrežju X zapisal, da je operacija majhna v absolutnem znesku in v primerjavi z neto izdajo dolga, trgi pa po njegovi oceni vrednotijo možnost širše uporabe nadzora nad krivuljo donosnosti.

Isto popoldne je ameriška centralna banka objavila zapisnik julijske seje. Odbor je obrestno mero ohranil v razponu od 3,50 do 3,75 odstotka z razmerjem devet proti trem, predsedniki regionalnih bank Lorie Logan, Beth Hammack in Neel Kashkari pa so glasovali za zvišanje za 25 bazičnih točk. Zapisnik navaja, da bi bilo zaostrovanje politike verjetno potrebno, če inflacija ne bo popustila, in da po mnenju dela udeležencev finančni pogoji morda niso dovolj tesni. Predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh je odboru predstavil zamisel o zmanjšanju števila letnih sej z osem na šest, sklepa ni bilo, letošnji koledar pa ostaja nespremenjen.

Pri družbi TD Securities so za agencijo Reuters ocenili, da je objava ministrstva plemenite kovine znova oživila. Naložbeno povpraševanje po zlatu se lahko po njihovi oceni hitro vrne ob likvidnostni podpori zakladnice, centralni banki, ki bo verjetno pogledala čez energetski šok, in vse močnejši pripovedi o stagflaciji. Sklad VanEck Gold Miners, ki sledi delnicam rudarjev zlata, je zabeležil najmočnejši dan od leta 2022. Naložbena institucija Wells Fargo Investment Institute je isti teden že tretjič letos znižala napoved za zlato, za leto 2026 na 4.900 do 5.100 dolarjev s prejšnjih 5.300 do 5.500 dolarjev, za leto 2027 pa na 5.400 do 5.600 dolarjev s 5.800 do 6.000 dolarjev.

Brent je sredo končal pri 91,62 dolarja za sod, za 60 centov ali 0,7 odstotka višje, ameriški WTI pa pri 85,83 dolarja, za 89 centov ali 1,1 odstotka višje. Obe ceni sta bili najvišji od 24. julija. Cene je dvignila odločitev Združenih arabskih emiratov, da prekinejo vse finančne in gospodarske transakcije z Iranom. Pritisk navzgor ohranja tudi počasen promet skozi Hormuško ožino. Ahmad Assiri, raziskovalni strateg pri posredniški hiši Pepperstone, je za agencijo Reuters ocenil, da premik Brenta nad 91 dolarjev kaže na višjo premijo za tveganje in da so trimestne ravni mogoče. Ameriška uprava za energetske informacije je objavila, da so se zaloge surove nafte v ZDA prejšnji teden povečale za 4,4 milijona sodov na 428,8 milijona sodov.

Med evropskimi sektorji je bila energija najuspešnejša z 0,6-odstotno rastjo, obrambne delnice pa so pridobile 0,4 odstotka, potem ko sta banki RBC in Barclays začeli pokrivati več evropskih obrambnih družb. Največ so izgubile medijske delnice, 0,7 odstotka, delnice družb WPP, Pearson in Publicis Groupe pa med 0,9 in 1,5 odstotka. Delnici družb BNP Paribas in ING sta kljub umiritvi dolgoročnih donosov izgubili približno 2,4 odstotka, delnice bank Santander, UniCredit in Intesa Sanpaolo so izgubile med 1,2 in 1,4 odstotka, delnica družbe ASML pa 2,2 odstotka. Na vrhu indeksa STOXX Europe 600 sta bili danska družba FLSmidth s 7,9-odstotno in švicarska družba Geberit s 7,2-odstotno rastjo, na dnu pa švicarska družba Straumann s 6,3-odstotnim padcem.

Razprodaja obveznic v evrskem območju, ki je v torek dvignila dolgoročne donose na najvišjo raven v več kot desetletju, se je v sredo ustavila, potem ko se je umiril ameriški trg. „Vlagatelji bodo olajšani, da so se evropske delnice po pretresu na obvezniškem trgu v začetku tedna stabilizirale,“ je za agencijo Reuters povedal Dan Coatsworth, vodja trgov pri družbi AJ Bell.

Britanski statistični urad je v sredo objavil, da se je inflacija v Združenem kraljestvu julija zvišala na 2,9 odstotka z junijskih 2,6 odstotka, potem ko je regulator Ofgem prejšnji mesec zvišal zgornjo mejo cen energije za 13 odstotkov. Junijska raven je bila najnižja v petnajstih mesecih.

Japonski Nikkei 225 je v četrtek zjutraj pridobil 0,66 odstotka, Topix 0,57 odstotka, južnokorejski Kospi 3,11 odstotka, avstralski S&P/ASX 200 pa 0,59 odstotka. Delnice družbe SK Hynix so zrasle za skoraj 12 odstotkov, Samsung Electronics je pridobil 8,48 odstotka, SoftBank Group pa 4,04 odstotka. Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so se gibale okoli izhodišča.

Trgovec Walmart bo rezultate drugega četrtletja poslovnega leta objavil v četrtek pred odprtjem ameriških borz, ob pol treh popoldne po slovenskem času pa sledijo tedenski podatki o zahtevkih za nadomestilo za brezposelnost. Anketa med ekonomisti, ki jo je opravila medijska hiša Dow Jones, napoveduje 210.000 novih zahtevkov za teden do 15. avgusta.

Odkupi ameriškega finančnega ministrstva se začnejo 9. septembra in veljajo do 4. novembra. Ameriški proračunski primanjkljaj je julija znašal 432,3 milijarde dolarjev, največ od marca 2021.