Nemški ekonomski inštitut DIW je prepolovil napoved gospodarske rasti za Nemčijo in opozoril, da bo največje evropsko gospodarstvo jeseni najverjetneje zdrsnilo v tehnično recesijo. Vzrok je energetski šok, ki ga povzroča vojna v Iranu.
DIW je sredi tedna znižal napoved rasti za leto 2026 na polovico, saj je energetski šok, ki ga je sprožila vojna v Iranu, iztiri krhko okrevanje. Vlada kanclerja Friedricha Merza je isto znižanje opravila že aprila: ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je uradno znižala napoved rasti na 0,5 odstotka, kar je pol manj od januarske ocene.
Nemčija je v prvem četrtletju 2026 zrasla za 0,3 odstotka, pred tem pa je bila v negativnem območju dve leti zapored. Evropska centralna banka je javno opozorila, da bi pri vztrajnem energetskem šoku Nemčija in Italija lahko padli v tehnično recesijo do konca leta.
Politična slika Merza ne obeta hitre rešitve. Kancler je sicer z fiskalnimi reformami Nemčiji zagotovil več finančnega manevrskega prostora, a del sredstev gre za tekoče odhodke namesto za infrastrukturo, kar privablja kritike. Ankete kažejo, da je Merz eden najmanj priljubljenih kanclerjev v živem spominu z zgolj 25-odstotno podporo.
Socialni partnerji so na nasprotnih bregovih. Delodajalci pritiskajo na reforme trga dela in znižanje energetskih stroškov, sindikati varujejo obstoječe pravice. Merz je po marčevskih deželnih volitvah obljubil hitro nadaljevanje reform davkov in socialne varnosti.
Za razliko od prejšnjih recesij gre pri Nemčiji po oceni analitikov za bolj poglobljen problem. Industrijska proizvodnja je za 15 odstotkov pod vrhuncem, Volkswagen odpušča 35.000 delavcev, brezposelnost je na 12-letnem vrhu. Direktorica oddelka za ekonomske raziskave pri DIW Geraldine Dany-Knedlik opozarja, da nemško gospodarstvo ostaja na nestabilnih tleh. Okrevanje v prihodnjih dveh letih bo vidno, a ne bo trajno, ker strukturnih slabosti ne odpravlja.
Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj nemške vlade do leta 2027 narasel na 4,1 odstotka BDP, kar odraža večje izdatke za obrambo in javne naložbe. Načrt za infrastrukturo v vrednosti 500 milijard evrov v 12 letih ostaja na papirju hiter, v praksi pa je izvajanje počasnejše od pričakovanega.
