V letošnji izvedbi Tradicionalnega slovenskega zajtrka sodeluje okoli 271.000 otrok in mladostnikov iz 912 vzgojno-izobraževalnih zavodov po Sloveniji. Projekt, ki v ospredje postavlja kruh, maslo, med, mleko in jabolko slovenskega porekla, ima tudi širši gospodarski pomen. Za petimi sestavinami stojijo domači kmetje, čebelarji, sadjarji, rejci, zadruge in živilska podjetja, ki predstavljajo pomemben del slovenske prehranske verige.
Letošnji zajtrk poteka pod sloganom “Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!”. Njegov namen ni zgolj približati otrokom lokalno hrano, temveč tudi opozoriti na pomen domače pridelave, predelave in zanesljive oskrbe s hrano. V času motenj na mednarodnih trgih in vse večjih pritiskov na prehranske sisteme postaja vprašanje prehranske varnosti tudi gospodarsko in strateško vprašanje.
Država vrtcem in šolam pri izvedbi zajtrka pomaga tudi finančno. Ministrstvo za kmetijstvo je letos pavšalno nadomestilo za nakup živil zvišalo z 0,76 na 0,80 evra na otroka oziroma mladostnika. Upravičeni vrtci, osnovne šole in zavodi za vzgojo ter izobraževanje otrok s posebnimi potrebami bodo lahko zahtevke elektronsko oddali med 1. in 21. decembrom.
Čeprav gre za razmeroma majhen znesek na posameznega otroka, projekt vključuje velik krog javnih ustanov in odpira širše vprašanje, kako lahko javno naročanje podpira domače pridelovalce. Šole in vrtci so namreč lahko pomemben kupec slovenskih živil, zlasti če se njihove nabave dolgoročno povezujejo z lokalnimi kmetijami, zadrugami in živilskimi podjetji.
Ministrstvo poudarja, da je obstoj domačih pridelovalcev pomemben tudi za zanesljivo oskrbo ob vremenskih ujmah in motnjah na mednarodnih trgih. Med prednostnimi nalogami zato navaja zmanjševanje administrativnih bremen, podporo mladim prevzemnikom kmetij ter uvajanje sodobnih tehnologij in digitalnih rešitev.
Prihodnost kmetijstva je odvisna tudi od mladih
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je letošnji zajtrk obeležil v Biotehniškem centru Naklo, kjer so mu študenti predstavili pridelke, izdelke in jedi s tamkajšnjega posestva. Ob tem je izpostavil pomen generacijske prenove in spodbujanja mladih za izobraževanje ter poklicno pot v kmetijstvu.
Preberite več:
Po ministrovih besedah želi država podpreti sodobno in tehnološko napredno kmetijstvo, ki bo sposobno odgovarjati na podnebne, tržne in razvojne izzive. Med pomembnimi usmeritvami je tudi uporaba digitalnih tehnologij in umetne inteligence, ki naj bi kmetom olajšali delo in zmanjšali administrativne obremenitve.













