Reke po svetu so imele lani enega najbolj sušnih let v več kot treh desetletjih, zaloge sladke vode na planetu pa se že desetletje krčijo, ugotavlja Svetovna meteorološka organizacija v novem poročilu o stanju vodnih virov. Medtem ko svet vse pogosteje niha med premalo in preveč vode, Slovenija sedi na enem najbogatejših vodnih virov v Evropi. Prav to bogastvo, ki se nam zdi samoumevno, postaja v svetu podnebnih pretresov strateška prednost, a jo država ne ceni in še slabše upravlja.
Poročilo Svetovne meteorološke organizacije je zaskrbljujoče. Leto 2025 je bilo za pretok rek eno najbolj sušnih v zadnjih petintridesetih letih, saj so bili pretoki pod običajnimi na več kot tretjini svetovnih porečij. Že sedmo leto zapored je delež porečij z običajnim pretokom v manjšini.
Skrb vzbujajo tudi počasne zaloge, ki jih generalna sekretarka organizacije Celeste Saulo primerja s planetarnim varčevalnim računom. Ta se prazni, saj se skupna kopenska zaloga vode zmanjšuje že od sredine prejšnjega desetletja, ledeniki pa so četrto leto zapored izgubljali maso. Med letoma 2023 in 2025 so se skrčili za približno 1.400 gigaton, kar je enako približno tretjini vse letne porabe sladke vode na svetu. Podobno velja za podzemno vodo, kjer sta bili lani skoraj dve tretjini opazovanih vodnjakov zunaj zgodovinskih okvirov.
Slovenija na drugem koncu lestvice
V tej luči izstopa slovensko izhodišče. Po podatkih Eurostata je Slovenija s približno 15.550 kubičnimi metri obnovljive sladke vode na prebivalca na leto peta v Evropski uniji, torej med najbogatejšimi. Za primerjavo, o vodnem stresu govorimo, ko letne količine padejo pod 1.700 kubičnih metrov na prebivalca, kar pomeni, da ima Slovenija skoraj devetkrat več od praga, pri katerem se drugod začnejo težave.
Glavni vir pitne vode je podzemna voda, na katero se opira večina oskrbe, skoraj devet desetin prebivalcev pa je vključenih v nadzorovano javno oskrbo. Bogata je tudi z rekami. Štiri velike reke, Sava, Drava, Mura in Soča, imajo skupno energetsko vrednost okoli devet teravatnih ur, kar je primerljivo s tremi četrtinami vseh potreb države po elektriki, izkoriščene pa je šele približno polovico.
| VODA V SLOVENIJI: KLJUČNI PODATKI | |
|---|---|
| Kazalnik | Podatek |
| Obnovljiva voda na prebivalca (Eurostat) | okoli 15.550 m³ na leto |
| Uvrstitev v EU | 5. mesto |
| Prag vodnega stresa | 1.700 m³ na prebivalca |
| Glavni vir pitne vode | podzemna voda |
| Prebivalci na javni oskrbi | okoli 90 % |
| Priključeni na čiščenje odpadne vode | okoli 57 % |
Vir: Eurostat, ARSO (2026).
Bogastvo, ki ga slabo čuvamo
Slika ima tudi drugo plat. Obilje ne pomeni, da je vode povsod dovolj in da je vedno dovolj dobra. Manjša oskrbovalna območja pogosto nimajo urejenih vodovarstvenih pasov in strokovnega upravljanja, delež prebivalcev, priključenih na čiščenje odpadne vode, pa je z okoli 57 odstotki nižji od povprečja razvitih držav.
Del vode se izgublja že v ceveh, kar je težava celotne Evrope, saj po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen evropski vodovodi zaradi puščanja izgubijo skoraj četrtino vode.
Da tudi Slovenije podnebni pretresi ne obidejo, je jasno vidno v gorah, kjer je Triglavski ledenik skoraj izginil, ter v vse pogostejših sušnih letih, ki prizadenejo kmetijstvo, energetiko in oskrbo. Na zamude pri vodni infrastrukturi je pred kratkim opozoril tudi okoljski pregled OECD.
V času, ko voda postaja strateška dobrina, je slovenska vodnatost lahko dolgoročna konkurenčna prednost, od zanesljive oskrbe s pitno vodo in prehranske varnosti do industrije, ki potrebuje vodo, in energetike. Toda prednost ostane le prednost, če jo znamo zavarovati. Von der Leyen je napovedala novo evropsko pobudo za vodo, OECD pa Sloveniji svetuje več vlaganj v preprečevanje škode namesto v odpravljanje posledic. Če bomo svoje vodno bogastvo obravnavali kot naložbo (in ne kot samoumevno danost), imamo v rokah močnega aduta, ki ga mnoge druge evropske države nimajo. Če ne, pa bo tudi najbogatejši vodni vir sčasoma izgubil vrednost.
