Hrvaška koristi vse pravne poti, a obenem vodi pogajanja z madžarskim MOL-om o poravnavi arbitražne odškodnine v višini 286 milijonov dolarjev, je za HRT povedal hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar. Ponudba za odkup MOL-ovega 49-odstotnega deleža v naftni družbi INA ostaja na mizi, vendar le pod tržno sprejemljivimi pogoji, je dodal.
Odškodnina izvira iz spora glede plinskega posla, v katerem je okrožno sodišče v Washingtonu aprila letos potrdilo predhodno odločitev, da Hrvaška ni spoštovala določil pogodbe z MOL-om. Znesek se je z obrestmi povzpel z začetnih 236 na 286 milijonov dolarjev. Minister je za HRT dejal, da so pogovori z MOL-om v zadnjem času postali zelo konstruktivni in da so se strani že uskladile glede več odprtih vprašanj. Napovedal je, da je poravnava mogoča, še preden Hrvaška izčrpa vse pravne poti.
Za morebitni odkup INE je Šušnjar kot merilo izpostavil transakcijo, ki poteka v Srbiji, kjer MOL prevzema 56-odstotni delež ruskega Gaspromnjefta v Naftni industriji Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev vrednost tega paketa presega milijardo evrov. Šušnjar je dejal, da sta INA in NIS po velikosti in trgih zelo primerljivi družbi ter da so ti pariteti osnova za pogovor, medtem ko dosedanje ponudbe MOL-a Zagreb ni sprejemal.
Na odnose med Hrvaško in Madžarsko po Šušnjarjevih pričakovanjih pozitivno vpliva menjava vlade v Budimpešti. Nova madžarska administracija je že najavila drugačen pristop, je dejal. Hrvaški premier Andrej Plenković je na margini konference Iniciative triju morij v Dubrovniku privatizacijo INE označil za največjo strateško napako in napovedal nov začetek v odnosih z Budimpešto, poroča N1.
Minister se je dotaknil tudi načrtov za gradnjo jedrskih elektrarn na Hrvaškem. Konačni predlog zakona o jedrski energiji je že v saboru, sledila bo priprava akcijskega načrta. Šušnjar zagovarja kombinacijo konvencionalnih in malih modularnih reaktorjev, a je opozoril, da je treba počakati na licenciranje takšnih reaktorjev v državah proizvajalcev.
Šušnjar je omenil tudi sporazum o južni plinski interkonekciji z Bosno in Hercegovino, ki bo po njegovi oceni največ koristil bosanskim odjemalcem in gospodarstvu, ter naložbo v podatkovni center Pantheon v Topuskem, vredno okrog 50 milijard evrov.
