Če bi osemurni delovni dan slovenske zaposlene osebe razrezali na kose, bi dobili naslednji razpored. 5 ur in 28 minut dejanskega dela, 24 minut odmora za malico, 2 uri in 8 minut pa v povprečju odpade na odsotnosti z dela, od rednega letnega dopusta do bolniških odsotnosti in praznikov. Podatki Statističnega urada o strukturi delovnega časa za leto 2024 kažejo, da je bilo efektivnemu delu namenjenega 68,3 odstotka razpoložljivega delovnega časa.
Preostala dobra četrtina, 26,6 odstotka, je bila porabljena za odsotnosti z dela. Med njimi prevladuje redni letni dopust, ki je zajemal 56,6 odstotka vseh ur odsotnosti v breme delodajalca. Prazniki so odpadli na 19,4 odstotka, bolniške odsotnosti do 30 dni pa na 13,9 odstotka. Pri bolniških odsotnostih, ki jih je financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje, so prevladovale daljše, torej nad 30 dni, ki so predstavljale 50,2 odstotka teh ur. Starševski dopust je zajemal 29,3 odstotka ur, financiranih iz zunanjih virov.
Ti podatki sami po sebi niso alarmantni. Odsotnosti vključujejo zakonske pravice zaposlenih, ki so del socialnega dogovora in jih ima vsaka razvita evropska država. A v kontekstu današnjega padca Slovenije na 49. mesto lestvice konkurenčnosti IMD, krepitve stroškov dela na 3.336 evrov na mesec in pozivov GZS po višji produktivnosti, dobijo drugačen pomen.
Skoraj štiri petine ur odsotnosti z dela, natančno 79,4 odstotka, so bile izplačane iz sredstev delodajalca. To pomeni, da delodajalec za vsak evro, ki ga nameni zaposlenemu, v povprečju dobi 68,3 centa efektivnega dela. Preostalih 31,7 centa pokriva odmore, dopust, praznike, bolniške in druge upravičene odsotnosti. Pri povprečnem mesečnem strošku dela 3.336 evrov to pomeni, da je strošek, ki dejansko proizvaja dodano vrednost, okrog 2.279 evrov, preostali del pa financira čas, ko zaposleni ni na delovnem mestu.
Razlika med zasebnim in javnim sektorjem je precejšnja. V zasebnem sektorju je delež efektivnega dela znašal 69,4 odstotka razpoložljivega časa, v javnem pa 65,6 odstotka, kar je 3,8 odstotne točke manj. Razlika izhaja predvsem iz tega, da so bili zaposleni v javnem sektorju v povprečju dlje odsotni zaradi koriščenja rednega letnega dopusta in bolniških odsotnosti do 30 dni. V absolutnih urah to pomeni, da javni uslužbenec v letu opravi občutno manj efektivnih ur dela kot zaposleni v zasebnem sektorju, plačan pa je v povprečju bolje, saj mesečni stroški dela v javnem sektorju znašajo 3.674 evrov, v zasebnem pa 3.195 evrov.
Velikost podjetja ima presenetljiv učinek. V podjetjih z manj kot 10 zaposlenimi je bil delež efektivnega dela 72,1 odstotka, v velikih podjetjih z več kot 250 zaposlenimi pa precej manj. Zaposleni v manjših podjetjih so manj odsotni, kar lahko pomeni bodisi višjo delovno disciplino bodisi manjšo zmožnost koriščenja bolniških in dopustov, ker jih enostavno ni kdo nadomestiti.
Med dejavnostmi je bil delež odsotnosti najnižji v poslovanju z nepremičninami, kjer je znašal 22,9 odstotka razpoložljivega časa, najvišji pa v zdravstvu in socialnem varstvu s 31,3 odstotka. Pri slednjem so razlog predvsem daljše bolniške odsotnosti, financirane iz sredstev zavoda za zdravstveno zavarovanje, kar kaže na visoko obremenitev in izgorelost v sektorju, ki zaposluje vse več ljudi, a ostaja kadrovsko podhranjen.
Regionalne razlike so zmerne. Delež efektivnega dela je bil najvišji v obalno-kraški regiji z 69,3 odstotka in najnižji v posavski s 66,1 odstotka, kjer so zaposleni več časa namenili strokovnemu izobraževanju in nekoliko več koristili redni letni dopust.
| Struktura delovnega časa v Sloveniji 2024 – javni in zasebni sektor | |||
|---|---|---|---|
| Kategorija | Skupaj | Javni sektor | Zasebni sektor |
| Razpoložljivi delovni čas | 100,0 % | 100,0 % | 100,0 % |
| Ure efektivnega dela | 68,3 % | 65,6 % | 69,4 % |
| dejansko opravljene ure | 66,8 % | 63,6 % | 68,2 % |
| plačane nadure | 1,4 % | 2,0 % | 1,1 % |
| Odmor za malico | 5,1 % | 4,9 % | 5,2 % |
| Ure odsotnosti z dela | 26,6 % | 29,5 % | 25,4 % |
| v breme delodajalca | 21,1 % | 23,5 % | 20,2 % |
| v breme drugih organizacij | 5,3 % | 5,9 % | 5,0 % |
| Lider.si | Vir: SURS, Struktura delovnega časa 2024, 19. 6. 2026 | |||
Struktura delovnega časa se med letoma 2020 in 2024 ni bistveno spremenila, kljub temu da je bilo leta 2024 več praznikov. Delež efektivnega dela se ni povečal, ker so zaposleni izkoristili več ur rednega letnega dopusta. To pomeni, da se produktivnost delovnega časa, merjena z deležem ur, namenjenih dejanski proizvodnji, v štirih letih ni izboljšala. Ob tem je treba upoštevati, da je produktivnost na uro efektivnega dela seveda lahko višja zaradi tehnologije, avtomatizacije in boljše organizacije dela, a samega razmerja med efektivnim in neefektivnim časom to ne spreminja.
GZS v programu Made in Slovenia 2035 med prednostnimi ukrepi navaja rast produktivnosti kot nujni pogoj za višje plače in konkurenčnost. Podatki o strukturi delovnega časa kažejo, da je prostor za izboljšavo velik, a da se bo ta prostor dalo zapolniti le s kombinacijo boljše organizacije dela, zmanjšanja bolniških odsotnosti prek boljših delovnih pogojev in investicij v avtomatizacijo, ne pa z zmanjševanjem pravic zaposlenih do dopusta in bolniškega staleža.
