88 notarskih pisarn v Sloveniji je v letu 2025 ustvarilo 34,6 milijona evrov prihodkov, pet milijonov več kot leto prej in največ v zadnjem desetletju. Miro Košak je z 1,4 milijona evrov vodil lestvico, sledila sta Uroš Kos z milijonom in Jernej Jeromen z 875 tisoč evri. Oba vodilna sta prihodke povečala za 15 odstotkov. Polovica notarjev ni dosegla povprečja 398 tisoč evrov, številne pisarne so zabeležile bruto prihodke pod 200 tisoč. Podatke, ki so po Zakonu o notariatu javni, so prve objavile Slovenske novice.
Deset najuspešnejših notarjev je ustvarilo 7,8 milijona evrov, 23 odstotkov vsega prometa v panogi. Polovica jih prihaja iz Ljubljane, med desetimi najuspešnejšimi so štiri notarke. Največji padec je zabeležila lendavska notarka Sanija Misja, minus 66 tisoč evrov oz. 19 odstotkov.
Po podatkih CompanyWall je bilo leta 2008 v Sloveniji 93 notarskih pisarn. Leta 2024 jih je 89. Število mest je določeno z ministrskim odlokom, nove pisarne se odpirajo le ob upokojitvi ali razrešitvi obstoječega notarja. V istem obdobju se je število odvetniških pisarn povečalo za 37 odstotkov, s 1.074 na 1.472. Drugih pravnih dejavnosti (mediacija, arbitraža, izvršbe) je danes 896, leta 2008 jih je bilo 274. Notariat je edini pravni poklic v državi, ki v sedemnajstih letih ni dobil niti enega novega tekmeca.
309 odvetniških pisarn je v letu 2025 ustvarilo 150,2 milijona evrov prihodkov, 9,4 odstotka več kot leto prej, po analizi, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall. Neto marža odvetniških pisarn znaša 19,1 odstotka. Povprečna odvetniška pisarna ustvari 444 tisoč evrov prihodkov na leto, povprečna notarska 393 tisoč. Odvetniki za ta denar tekmujejo na odprtem trgu. Notarji opravljajo storitve, za katere zakon predpisuje obvezno notarsko obliko, stranke pa dobivajo po teritorialnem principu. Prihodki rastejo 15 odstotkov letno, konkurenca je enaka kot leta 2008: nič.
Notarska zbornica pojasnjuje, da so rekordni prihodki tudi posledica 20- do 30-odstotne rasti transakcij na nepremičninskem trgu. Od bruto prometa je treba odšteti 22-odstotni DDV, plače 59 pomočnikov in preostale administracije ter stroške poslovanja. Zbornica s podatki o dobičkih ne razpolaga. Koliko od 34,6 milijona notarjem dejansko ostane, v Sloveniji ne ve nihče.
