900 evrov najnižja osnova v tekstilu, pod zakonsko minimalno plačo

Najnižja osnovna plača v tekstilni, oblačilni in usnjarski panogi je po novi kolektivni pogodbi določena v višini 900 evrov za polni delovni čas, kar je manj od zakonske minimalne plače. Razširjeno veljavnost ji je aprila podelil minister za delo Luka Mesec. Pogodba odslej zavezuje vse delodajalce v zasebnem sektorju, ki tekstilno, oblačilno ali usnjarsko dejavnost opravljajo kot glavno, tudi nečlane podpisnih združenj.

Tarifna priloga določa najnižje osnovne plače po sedmih razredih, od 900 evrov za najpreprostejša dela do 1.675 evrov za najzahtevnejša. Štirje najnižji razredi, do 1.150 evrov, ostajajo pod zakonsko minimalno plačo, ki vedno velja kot spodnja meja, zato dogovorjeni dvig učinkuje šele od petega razreda navzgor.

Pogodbo so junija lani podpisali Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije. Prvič v panogi uvaja pravico do odklopa, ki delavcu zagotavlja nedosegljivost zunaj delovnega časa, dodatek na delovno dobo pa po novem temelji na trajanju zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.

Po podatkih statističnega urada je bilo konec leta 2024 v teh treh panogah 1.091 podjetij, skoraj tretjino manj kot leta 2008. Najbolj se je skrčila proizvodnja oblačil, z 965 na 623 podjetij.

Med gospodarskimi družbami je v teh dejavnostih v letu 2025 po podatkih AJPES poslovalo 332 podjetij z nekaj nad 5.000 zaposlenimi in 862 milijoni evrov prihodkov, od tega skoraj tri četrtine na tujih trgih. Proizvodnja tekstilij je leto sklenila z 28,2 milijona evrov čistega dobička, oblačilni del s 13,7 milijona, usnjarski pa je edini posloval z izgubo, dobra dva milijona evrov.

Pogodba se uporablja od 1. septembra lani in je sklenjena za šest let, najnižje osnovne plače pa se bodo prvič lahko usklajevale šele po izteku dveh let uporabe.