Blagovna menjava po pol leta 287 milijonov evrov v primanjkljaju, tekoči presežek tanjši za 0,3 milijarde

Slovenska blagovna menjava je v prvih šestih mesecih leta 2026 zdrsnila v primanjkljaj v višini 287 milijonov evrov, potem ko je v enakem obdobju lani izkazovala 51 milijonov evrov presežka, je danes objavila Banka Slovenije v publikaciji Ekonomski odnosi Slovenije s tujino. Uvoz blaga se je medletno povečal za 8,8 odstotka, izvoz pa za 7,2 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 98,8 odstotka.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v polletju skrčil na 1,2 milijarde evrov, za 0,3 milijarde evrov manj kot v prvi polovici leta 2025. Po navedbah centralne banke je na znižanje odločilno vplivalo poslabšanje salda blagovne menjave.

Največ presežka ustvarja storitvena menjava, katere polletni saldo je dosegel 1,9 milijarde evrov, navaja Banka Slovenije. Milijarda evrov je odpadla na transportne storitve. Saldo potovanj se je medletno znižal za 10,9 odstotka, na 0,3 milijarde evrov, saldo gradbenih storitev pa za 9,0 odstotka, na 0,2 milijarde evrov.

Tri četrtine blagovne menjave potekajo z državami Evropske unije. Izvoz v unijo se je povečal za 6,5 odstotka, največ v Italijo, na Hrvaško in Madžarsko. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije in s Hrvaške. Zunaj unije se je presežek v menjavi z Rusko federacijo povečal za 0,2 milijarde evrov, predvsem zaradi rasti izvoza, kažejo podatki centralne banke.

Junija je blagovna menjava izkazala 148 milijonov evrov presežka, izvoz blaga pa se je medletno povečal za 16,1 odstotka. Presežek tekočega računa je v enem mesecu dosegel 369 milijonov evrov, v primerjavi s 87 milijoni evrov junija lani.

Neto napake in izpustitve so v zadnjih dvanajstih mesecih dosegle minus 2,46 milijarde evrov ali okoli dva odstotka letnih bruto tokov tekočega računa. Centralna banka navaja, da tolikšna napaka odpira možnost precenjenega izvoza oziroma finančnih prilivov iz tujine ali še neevidentiranih finančnih odlivov v tujino in podcenjenega uvoza.

Bruto zunanji dolg je konec junija dosegel 67,1 milijarde evrov, medletno 4,1 milijarde evrov več. Slovenija ostaja neto upnik tujine, terjatve pa presegajo obveznosti za 10,1 milijarde evrov. Največji neto dolžnik z 20,5 milijarde evrov je država. Bruto dolg predstavlja 95,2 odstotka bruto domačega proizvoda za leto 2025.