Referenčna nafta Brent je v četrtek, 2. julija, kotirala pri 71,40 dolarja za sod, 13 dolarjev pod povprečno letno ceno iz najnovejše napovedi analitikov. Reutersova mesečna anketa med 31 ekonomisti in analitiki je pričakovani povprečni Brent za leto 2026 z 90,44 znižala na 84,50 dolarja za sod, napoved za ameriško WTI pa s 84,63 na 79,49 dolarja. Znižanje za več kot šest odstotkov je prvo po petih zaporednih dvigih, potem ko je vojna v Iranu konec februarja zaprla Hormuško ožino in Brent dvignila nad 126 dolarjev.
Razliko med ceno na trgu in napovedjo pojasnjuje hitrost, s katero se je vrnila zalivska nafta. Skozi Hormuško ožino, po kateri je pred vojno tekla petina svetovne nafte, po podatkih ameriških oblasti spet teče več kot 10 milijonov sodov na dan, Iran je po odpravi ameriške pomorske blokade odpremil več kot 40 milijonov sodov, ruski izvoz pa je dosegel rekordne ravni. UniCreditov analitik Tobias Keller je za Reuters ocenil, da je “večina geopolitične premije za tveganje že izginila”, okrevanje bližnjevzhodne dobave in šibkejše povpraševanje pa po njegovi oceni zavirata nadaljnjo rast cen.
Za slovensko in evropsko gospodarstvo je od dnevne cene pomembnejši obrat v ravnovesju ponudbe in povpraševanja. HSBC-jeva vodja evropskih raziskav nafte in plina Kim Fustier je za Reuters ocenila, da bo trg letos v primanjkljaju okoli dveh milijonov sodov na dan, v zadnjem četrtletju pa se bo ob vrnitvi zalivske proizvodnje na običajno raven prevesil v skromen presežek okoli enega milijona sodov na dan. Vodja raziskav surovin pri LBBW Frank Schallenberger je za Reuters dodal, da polna normalizacija prometa skozi ožino vrača trg v presežek in cene v drugi polovici leta potiska navzdol.
Znižano napoved podpira tudi šibkejše povpraševanje. Anketa računa, da bo rast svetovnega povpraševanja letos upadla na milijon do dva milijona sodov na dan, upočasnitev pa analitiki pripisujejo šibkejši porabi na Kitajskem, največji uvoznici nafte na svetu, kjer je junijski uvoz po podatkih tamkajšnjega statističnega urada tretji mesec zapored upadel, tokrat za štiri odstotke na letni ravni. Opec je oceno rasti povpraševanja od februarja do aprila držal pri približno 1,4 milijona sodov na dan, maja jo je znižal na 1,2 milijona, junija pa pod milijon. Skupina Opec plus je za julij odobrila četrto zaporedno povečanje črpanja po zaprtju ožine za 188.000 sodov na dan. Skupni dvig kvot od aprila je dosegel približno 600.000 sodov na dan.
Padec surove nafte se v evropsko inflacijo goriv in hrane ne prenaša niti hitro niti v celoti. Rafinirani dizel ostaja drag zaradi strukturnega primanjkljaja srednjih destilatov, sankcij proti ruskim derivatom in zastojev v rafinerijah, razmik med surovo nafto in dizlom na debelo pa je junija v Evropi presegel običajne ravni. Evropski plin se giblje v nasprotni smeri. Cena na nizozemskem vozlišču TTF se je v četrtek dvignila za 4,1 odstotka, na 44,79 evra za megavatno uro. Geopolitično tveganje ni izginilo. Teheran vztraja pri upravnem nadzoru nad ožino, pogovori v Katarju pa so se zamaknili zaradi pogreba nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, ki se začne 4. julija.
Eurostat je 1. julija objavil prve podatke, ki potrjujejo umirjanje inflacije. Inflacija energentov v evrskem območju je junija padla na 8,7 odstotka z majskih 10,8 odstotka, inflacija hrane, alkohola in tobaka na 1,6 odstotka z 1,9 odstotka, skupna inflacija pa na 2,8 odstotka.
