Evropska komisija je pri reviziji pravil o izpustih ogljikovega dioksida za nove avtomobile popustila industriji in politiki pritiskov, pri tem pa naj bi prezrla priporočila lastnih strokovnih služb, poroča Politico. Komisija je oslabitev pravil izpeljala kljub notranjim analizam, ki so pred takšnim korakom svarile.
V ospredju je decembrski predlog Komisije, s katerim je ta občutno omilila prvotno zavezo. Namesto popolne prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035 zdaj predlaga 90-odstotno zmanjšanje izpustov, preostalih deset odstotkov pa bo mogoče nadomestiti z nizkoogljičnim jeklom, izdelanim v EU, ali s trajnostnimi gorivi, med katera sodijo e-goriva in biogoriva. Tako klasični motorji po letu 2035 ne izginjajo, temveč pogojno ostajajo na trgu.
Nova pravila odpirajo vrata različnim tehnologijam. Po letu 2035 bodo poleg povsem električnih vozil dovoljeni tudi priključni in blagi hibridi, podaljševalniki dosega ter vozila na vodik. Komisija je uvedla tudi superkredite za majhne in cenovno dostopne električne avtomobile, izdelane v EU, ter več prožnosti pri doseganju vmesnega cilja za leto 2030. Komisar za podnebje Wopke Hoekstra je predlog opisal kot ohranjanje smeri proti brezemisijski mobilnosti ob večji prožnosti za proizvajalce. Komisar za promet Apostolos Tzitzikostas pa je poudaril, da bodo po letu 2035 lahko na trg tudi tehnologije, ki niso baterijsko-električne.
Okoljske organizacije oslabitvi ostro nasprotujejo. Po analizah organizacije Transport & Environment in Mednarodnega sveta za čisti promet (ICCT) bi šibkejši standardi upočasnili prehod na električna vozila in dolgoročno oslabili konkurenčnost evropske industrije v primerjavi s kitajskimi in ameriškimi proizvajalci, ki v elektrifikacijo vlagajo agresivno. Kritiki opozarjajo, da odpiranje vrat gorivom in hibridom zmanjšuje pritisk na razvoj cenovno dostopnih električnih vozil.
Slovenska podjetja, ki dobavljajo komponente, so v zadnjih letih vlagala v prilagoditev na elektrifikacijo, spremenjena in manj predvidljiva pravila pa otežujejo dolgoročni naložbeni načrt. Predlog mora zdaj skozi pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom, politično usklajevanje pa se je pod ciprskim predsedstvom začelo v začetku leta.
