Evropska komisija je v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj znižala obete rasti Slovenije v primerjavi z lansko jesenjo. Slovensko gospodarstvo bo letos zraslo za 1,9 odstotka, prihodnje leto pa za 2,3 odstotka, je napovedala komisija. To je manj od jesenske napovedi novembra lani, ko je slovenskemu gospodarstvu v letošnjem letu napovedala 2,4-odstotno rast.
Napoved za Slovenijo je višja od povprečja EU, ki bo po oceni komisije letos zrasla za 1,1 odstotka, v območju z evrom pa za 0,9 odstotka. To je manj od jesenske napovedi, ko je komisija pričakovala 1,4-odstotno rast v EU in 1,2-odstotno rast v evrskem območju. Nižji odčitek je bil pričakovan, ker gre za prvo gospodarsko napoved od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu februarja. Vojna je povzročila enega najbolj pomembnih motenj v oskrbi z energijo v novejši zgodovini.
Vojna na Bližnjem vzhodu je sprožila velik energetski šok. Praktično zaprtje Hormuzske ožine je zmanjšalo pomorske tokove nafte za približno 15 odstotkov in utekočinjenega zemeljskega plina za 20 odstotkov. Med 27. februarjem in 29. aprilom so se cene plina povečale za 50 odstotkov, cene surove nafte pa za 65 odstotkov, medtem ko so rafinerijske marže za proizvode, kot sta dizelsko gorivo in reaktivno gorivo, dosegle zgodovinsko visoke ravni. Komisija pričakuje, da se bo inflacija v Sloveniji letos povišala na 3,5 odstotka, kar je višje od evropskega povprečja. V EU bo inflacija letos po napovedi znašala 3,1 odstotka, v evrskem območju pa tri odstotke. V letu 2027 se pričakuje znižanje na 2,5 odstotka v Sloveniji, 2,4 odstotka v EU in 2,3 odstotka v evrskem območju.
Primanjkljaj v državnem proračunu je ocenjen nekje na ravni evropskega povprečja. V EU bo letos po napovedi znašal 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, v evrskem območju 3,3 odstotka, v Sloveniji pa prav tako 3,3 odstotka. Prihodnje leto pa komisija pričakuje, da se bo v Sloveniji zvišal na 3,5 odstotka BDP, podobno bo zvišanje tudi na evropski ravni. Slovenija medtem beleži nižjo stopnjo brezposelnosti kot povprečje EU ali evrskega območja. Slednja bo letos po oceni komisije znašala šest odstotkov v EU oziroma 6,4 odstotka v območju z evrom, v Sloveniji pa 3,8 odstotka. Sprememb v teh številkah prihodnje leto komisija ne pričakuje.
Slovensko gospodarstvo bo po napovedi komisije letos in prihodnje leto raslo. To rast bo gnala višja zasebna potrošnja, ki jo podpirata stabilna zaposlenost in rast plač. Minimalna plača se je januarja zvišala za 16 odstotkov, plače v javnem sektorju pa naj bi se prav tako močno zvišale. Stopnja varčevanja naj bi se v letu 2026 povečala, kar odraža upadanje zaupanja potrošnikov zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. Komisija pričakuje tudi nadaljnjo visoko stopnjo javnih naložb in krepitev zasebnih naložb. Še naprej pa pričakujejo negativen prispevek neto izvoza k rasti.
Medtem raste primanjkljaj v državnem proračunu. Z lanskih 2,5 odstotka BDP se bo letos predvidoma povečal na 3,3 odstotka in na 3,5 odstotka v letu 2027. Na prihodke v državno blagajno negativno vpliva šibkejša gospodarska aktivnost in nižji prilivi iz naslova energetskih dajatev zaradi blažitve vpliva višjih cen energije. To je delno izravnal vpliv prispevka za dolgotrajno oskrbo. Obenem se pričakuje višje odhodke.
Evropska komisija bo v prihodnjih tednih ocenila, ali Slovenija izpolnjuje pogoje za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja, ki ga evropska fiskalna pravila predvidevajo za države članice z javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP. Poročilo in odločitev o tem, ali bo svetu EU predlagala sprožitev postopka proti Sloveniji, bo predvidoma znana 3. junija.
Svetovno gospodarstvo je do izbruha vojne na Bližnjem vzhodu pridobivalo zagon, predvsem na račun umirjanja inflacije in velikih naložb v umetno inteligenco. V EU so skrbi porajale šibka konkurenčnost in javne finance, medtem ko je bolj spodbudno sliko dajal robusten trg dela in bilance v zasebnem sektorju. Nato je vojna povzročila največje svetovne motnje v oskrbi z energijo v novejši zgodovini.
Preberite več:
Konflikt na Bližnjem vzhodu je sprožil velik energetski šok. EU se mora iz preteklih kriz učiti, ohraniti začasno in ciljno usmerjeno podporo, zaščititi javne finance, zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in pospešiti reforme, je dejal evropski komisar za gospodarstvo in konkurenčnost Valdis Dombrovskis.
