Gospodarstvo zraslo za 3 odstotke, potem pa je prišla vojna

Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju 2026 zraslo za 3,0 odstotkov. Vojna na Bližnjem vzhodu še ni vplivala na aktivnost, aprila pa je udarila. Kazalniki zaupanja so se zrušili na najnižjo raven po avgustu 2023, cene tekočih goriv pa so se v enem mesecu dvignile za tretjino. BDP se je na četrtletni ravni okrepil za 0,7 odstotka, investicije so poskočile za 12,6 odstotka, izvoz za 0,7 odstotka. Zasebna potrošnja je zrasla za 2,7 odstotka, saj so gospodinjstva kupovala avtomobile in potovala. Inflacija se je aprila okrepila na 3,1 odstotka. Število delovno aktivnih je marca ostalo skoraj nespremenjeno, brezposelnih je bilo aprila 44.175 oseb. Javne finance so v prvem četrtletju pokazale primanjkljaj 698 milijonov evrov.

Investicije v osnovna sredstva so se medletno povečale za 12,6 odstotka. Gradbena aktivnost je marca dosegla vrednost, ki je bila za 30 odstotkov višja kot leto prej. Po znižanju v začetku leta 2025 se je gradbena aktivnost postopno krepila in oktobra dosegla vrh, nato se je do januarja letos zniževala, februarja in marca pa spet okrepila. Investicije v opremo in stroje so bile prav tako pozitivne.

Izvozna aktivnost se je medletno okrepila za 0,7 odstotka. Blagovni izvoz je bil višji za 1,8 odstotka, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov ter po lanskem upadu tudi cestnih vozil in kovin. Izvoz storitev pa je upadel za 2,9 odstotka zaradi manjšega izvoza storitev predelave blaga v lasti drugih oseb. Rast uvoza je znašala 1,5 odstotka in je ostala višja od izvozne.

Zasebna potrošnja je medletno zrasla za 2,7 odstotka. Gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Število prodanih novih avtomobilov fizičnim osebam je bilo medletno večje za 6 odstotkov. Trošenje za turistične storitve v tujini je bilo nominalno višje za 6 odstotkov. Število prenočitev slovenskih državljanov na Hrvaški je bilo večje za 9 odstotkov. Državna potrošnja je zrasla za 3,9 odstotka, predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v zdravstvu in socialnem varstvu ter višjih izdatkov za blago in storitve.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila zrušila na najnižjo raven po avgustu 2023. K poslabšanju je največ prispeval kazalnik zaupanja med potrošniki, ki se je znižal za 10 odstotnih točk, kar je največ po marcu 2022. Upadel je tudi kazalnik v trgovini na drobno za 13 odstotnih točk in malenkost v predelovalnih dejavnostih. Vojna na Bližnjem vzhodu je v začetku drugega četrtletja nakazovala upad aktivnosti.

Inflacija se je aprila pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne okrepila na 3,1 odstotka. Marca je inflacija znašala 2,5 odstotka. Cene tekočih goriv so se aprila na mesečni ravni povišale za skoraj tretjino, pogonskih goriv in maziv pa za skoraj petino. Naftni derivati so se podražili za 17,5 odstotka. Medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače je bila odstotna, kar je najnižje po juliju 2024. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je aprila zvišala na 117,8 USD. Od začetka vojne v Iranu konec februarja do konca aprila se je cena zvišala za 74 odstotkov in dosegla 124 USD za sod.

Število delovno aktivnih oseb je marca ostalo skoraj nespremenjeno. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše za 0,2 odstotka, število samozaposlenih pa večje za 0,9 odstotka. Največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v predelovalnih dejavnostih za 1,5 odstotka in trgovini za 1,3 odstotka. V dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, se je njihovo število povečalo za 3,6 odstotka.

Število brezposelnih se je aprila tekoče znižalo in bilo tudi medletno malenkost nižje za 0,4 odstotka. Konec aprila je bilo brezposelnih 44.175 oseb. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Število brezposelnih mladih od 15 do 29 let pa je aprila za 4,7 odstotka preseglo raven izpred leta, bilo jih je 9.417.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače ostaja visoka in je februarja znašala 7,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila rast 7,8 odstotka, v javnem 5,9 odstotka. Na rast v zasebnem sektorju je vplival predvsem dvig minimalne plače v začetku leta za 16 odstotkov. Najvišja medletna rast plač je bila februarja v gradbeništvu, nastanitvah z gostinstvom in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvem četrtletju znašal 698 milijonov evrov, kar je 133 milijonov evrov več kot v lanskem prvem četrtletju. Prihodki so se medletno zvišali za približno 10 odstotkov. Okrepila se je zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo julija lani. Odhodki so bili medletno višji za 11,2 odstotka. K njihovi rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji.

Poslovni rezultati gospodarskih družb so se po zastoju v letu 2024 lani izboljšali. Neto čisti dobiček se je leta 2025 nominalno povečal za 12,4 odstotka in dosegel 7.337 milijonov evrov. K temu je prispeval predvsem neto dobiček iz financiranja, ki se je več kot potrojil, medtem ko se je neto dobiček iz poslovanja povečal le skromno za 2,2 odstotka. Delež stroškov dela v poslovnih odhodkih vseh družb se je v letih 2024 in 2025 zelo povečal. Njihov delež v poslovnih odhodkih se je povečal na 16,1 odstotka, skoraj na raven iz časa epidemije. V energetsko intenzivnih dejavnostih se je neto čisti dobiček zmanjšal s 478 milijonov evrov v letu 2022 na manj kot 24 milijonov evrov v letu 2025.