Evropski parlament je z zamrznitvijo potrjevanja trgovinskega dogovora med EU in ZDA poslal jasno politično sporočilo Washingtonu in hkrati odprl novo plast negotovosti za evropsko, tudi slovensko gospodarstvo. Čeprav gre formalno za začasno ustavitev postopka, Bruselj ni pripravljen potrjevati dogovorov v času, ko ameriški predsednik znova grozi s carinami in uporablja trgovino kot politično orodje.
Po sobotnih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko ZDA uvedle carine na uvoz iz več evropskih držav, so se v Evropskem parlamentu poenotile ključne politične skupine. Vodja socialistov in demokratov Iratxe García Pérez je potrdila, da so dosegli večinski dogovor o zamrznitvi implementacije julija sklenjenega trgovinskega sporazuma z Washingtonom. Podporo so izrazili tudi v največji skupini, Evropski ljudski stranki, kjer Manfred Weber poudarja, da je zadržanje brezcarinskega dostopa ameriških podjetij do evropskega trga “zelo močno orodje”.
Gre za ustavitev postopka, ki bi omogočil odpravo ali znižanje carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA v EU. Parlamentarni odbor za mednarodno trgovino (INTA) bi moral o pravni podlagi glasovati v prihodnjih tednih, a se zdaj obeta časovni zamik. Dokončna odločitev bo znana po sredinem zasedanju odbora, ko bo predsednik Bernd Lange predstavil nadaljnje korake.
Politično sporočilo z gospodarskimi posledicami
Čeprav se razprava odvija v Bruslju in Strasbourgu, njene posledice segajo precej dlje. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila do Trumpovih groženj kritična že na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. “V politiki, tako kot v poslu, je dogovor dogovor. Ko si prijatelji sežejo v roke, mora to nekaj pomeniti,” je dejala in s tem jasno nakazala, da EU razume trgovinske odnose kot vprašanje verodostojnosti.
Za evropska podjetja to pomeni nadaljevanje negotovosti. Trgovinski dogovor, ki je bil julija sklenjen na Škotskem, je predvideval omejitev ameriških carin na največ 15 odstotkov za večino blaga iz EU. Zdaj je ta okvir znova pod vprašajem in z njim tudi načrtovanje izvoza, investicij ter dobavnih verig.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je neposreden vpliv na Slovenijo omejen. ZDA namreč niso največji izvozni trg slovenskega gospodarstva. A to je le del zgodbe. Slovenija v ZDA izvozi predvsem izdelke z višjo dodano vrednostjo, kot so farmacevtski proizvodi, specializirani stroji in električne komponente, kjer so marže višje, trgi pa bolj zahtevni. Vsaka dodatna carina ali negotovost zato hitro vpliva na konkurenčnost.
Še pomembnejši je posredni učinek. Največji slovenski izvozni partner je Nemčija, ki je hkrati ena največjih evropskih izvoznic v ZDA. Če bi Trumpove carine prizadele nemško industrijo, zlasti avtomobilski in strojni sektor, bi se pritisk po dobavnih verigah prenesel tudi na slovenska podjetja. Slovenija je v teh verigah pogosto dobavitelj ključnih komponent in tu se učinki trgovinskih sporov praviloma pokažejo hitreje, kot bi si želeli.
Trgovina kot politični vzvod
Zamrznitev dogovora razkriva tudi širši trend, da postaja trgovina vse bolj politično orožje. Trumpove grožnje so bile povezane celo z njegovimi težnjami po prevzemu Grenlandije, kar kaže, kako daleč sega povezovanje geopolitičnih ambicij in ekonomskih pritiskov. Evropski parlament se je s to potezo postavil v vlogo protiuteži ne le ZDA, temveč tudi lastni izvršni veji oblasti, ki dogovor zagovarja.
Za slovensko gospodarstvo to pomeni predvsem to, da obdobje stabilnih, predvidljivih čezatlantskih odnosov še ni na vidiku. Podjetja bodo morala pri načrtovanju izvoza in investicij upoštevati možnost hitrih političnih preobratov, zlasti če bo trgovinska politika v ZDA tudi v prihodnje odvisna od notranjepolitičnih interesov.
Preberite več:
Čeprav Evropski parlament poudarja, da gre za začasno zamrznitev, ne za dokončen umik, je sporočilo jasno. EU želi pokazati, da ima vzvode in da jih je pripravljena uporabiti. A hkrati se zaveda, da popolna zaostritev odnosov z ZDA ni v interesu nobene strani.
Bruselj ima v rezervi še eno orodje, ki ga doslej ni uporabil. Kot poroča Euronews, nekatere evropske prestolnice predlagajo aktivacijo protiprisilnega instrumenta, ki je v veljavi od decembra 2023. Mehanizem omogoča kolektiven odziv celotne unije, kadar tretja država z ekonomskim pritiskom poskuša članici vsiliti določeno politično odločitev.
Trumpove grožnje s carinami so neposredno vezane na zahteve glede Grenlandije, kar natančno ustreza definiciji nedovoljene prisile iz omenjenega zakona. Čeprav Grenlandija ni članica EU, je vezana na Dansko, ki to je. Pritisk na Köbenhavn zato po tej logiki pomeni pritisk na celoten enotni trg.
Instrument predvideva omejen dostop do evropskega trga, omejitve pri javnih naročilih, nadzor nad izvozom in druge ukrepe. Če bi bil sprožen, bi šlo za prvo uporabo mehanizma, ki so ga oblikovali z
