Razcvet gradnje podatkovnih centrov in superračunalniških sistemov postavlja svetovno polprevodniško industrijo pod pritisk, kakršnega v zadnjih letih ni bilo. Cenovni pritiski pri polprevodnikih so bili septembra kar 13-krat višji od dolgoročnega povprečja, izhaja iz analize glavnega ekonomista Analitike GZS Bojana Ivanca, oprte na podatke S&P Global.
Gre za najbolj izrazit cenovni pritisk med vsemi opazovanimi kategorijami proizvodov in surovin, povpraševanje po čipih pa daleč prehiteva omejene proizvodne zmogljivosti panoge.
Vzrok je po večini na strani naložb v umetno inteligenco. Gradnja novih podatkovnih centrov in zmogljivih računalniških sistemov terja ogromne količine naprednih čipov in pomnilnika, ponudba pa temu ne sledi, saj postavitev novih proizvodnih kapacitet v polprevodniški industriji traja leta in zahteva milijardne vložke.
Dodaten pritisk na vhodne stroške prihaja od višjih cen energentov in transportnih storitev. Zamude pri dobavah so ostale izrazite, najbolj prav pri polprevodnikih, sledile pa so jim težave pri dobavah bakra in nafte ter pri prevozu blaga.
Svetovni proizvodni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je septembra pri vrednosti 53 dosegel najvišjo raven v zadnjih štirih letih in pol, rast izvoznih naročil pa je bila najhitrejša v petih letih. Med posameznimi gospodarstvi so izstopali Tajska, Irska, Indija in Tajvan, kjer je doma pomemben del svetovne proizvodnje čipov. V območju evra je proizvodno razpoloženje poskočilo na najvišjo raven po začetku leta 2022, med gonili rasti pa Analitika GZS izrecno navaja prav podjetja, povezana (poleg obrambne industrije) z razvojem podatkovnih centrov.
Napetost v dobavnih verigah se najjasneje vidi v ZDA. Tamkajšnji proizvajalci so septembra najpogosteje poročali o pomanjkanju elektronskih in električnih komponent, pomnilnikov, bakra, tiskanih vezij, jekla in izdelkov iz volframa, torej natanko tistih sestavin, ki jih zahteva gradnja računalniške infrastrukture. Ko povpraševanje po teh sestavinah raste hitreje od ponudbe, se to prelije v višje cene po vsej verigi, od čipov do končnih naprav.
Za izvozno in industrijsko usmerjeno gospodarstvo, kakršno je slovensko, se višje cene elektronskih komponent in daljši dobavni roki prek vhodnih stroškov prelivajo v proizvodnjo domačih podjetij, zlasti v elektroniki, strojegradnji in avtomobilski dobaviteljski verigi. Analitika GZS že nekaj tednov opozarja, da rast prodajnih cen v evropski industriji zaostaja za rastjo vhodnih cen, kar pritiska na marže proizvajalcev. Dokler bodo naložbe okoli umetne inteligence držale povpraševanje po čipih na teh (visokih) ravneh, bo pomanjkanje sestavin med ključnimi tveganji za evropsko in slovensko industrijo.
