Delavska hranilnica je prvo polletje sklenila s 17,2 milijona evrov neto dobička, kar je dvanajst odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Rast je prišla tako iz obrestnih prihodkov kot iz opravnin, ob tem pa je hranilnica občutno izboljšala kakovost svojega kreditnega portfelja. Bilančna vsota je konec junija dosegla 2,75 milijarde evrov, štiri odstotke več kot ob koncu lanskega leta.
Najbolj razveseljiv je podatek o slabih posojilih. Delež nedonosnih posojil se je znižal na 0,98 odstotka, kar je manj kot odstotek in izboljšanje s 1,34 odstotka ob koncu lanskega leta. To pomeni, da hranilnica posoja premišljeno in da komitenti redno odplačujejo svoje obveznosti. Visok ostaja tudi donos na kapital pred obdavčitvijo, ki je znašal 22,4 odstotka, kar hranilnico uvršča med donosnejše v slovenskem bančnem prostoru. Nekoliko se je poslabšalo le razmerje med stroški in prihodki, ki se je dvignilo na 54 odstotkov.
Za rastjo dobička stojita dva vira. Čiste obresti so se povečale za pet odstotkov na 33,6 milijona evrov, čiste opravnine pa kar za petnajst odstotkov na 11,8 milijona evrov, kar kaže na večji obseg storitev in transakcij komitentov. Vloge strank so se povečale na 2,52 milijarde evrov, torej hitreje od kreditov, ki so zrasli le za dva odstotka.
Prav razlika med rastjo vlog in kreditov pojasnjuje najbolj opazen premik v bilanci. Ker vloge pritekajo hitreje, kot hranilnica lahko posoja, je presežek denarja v veliki meri usmerila v vrednostne papirje, katerih vrednost je poskočila za 22 odstotkov na 1,05 milijarde evrov.
| DELAVSKA HRANILNICA, PRVO POLLETJE 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | 1–6 2026 | Sprememba |
| Neto dobiček | 17,2 mio € | +12 % |
| Čiste obresti | 33,6 mio € | +5 % |
| Čiste opravnine | 11,8 mio € | +15 % |
| Bilančna vsota | 2,75 mrd € | +4 % |
| Vloge nebančnega sektorja | 2,52 mrd € | +4 % |
| Delež slabih posojil (NPL) | 0,98 % | −0,36 o. t. |
Vir: Delavska hranilnica, nerevidirani podatki o poslovanju za prvo polletje 2026. Rast dobička in prihodkov glede na prvo polletje 2025, bilančne postavke glede na konec leta 2025.
Hranilnica torej del likvidnosti, ki je ne razdeli v posojila, plasira na finančne trge. Kapitalska ustreznost pri 26,8 odstotka in likvidnostni količnik pri 572 odstotkih ob tem kažeta, da ostaja med najbolje kapitaliziranimi in likvidnimi bankami pri nas.
