Delež obnovljivih virov stoji pri 25,5 odstotka, zataknilo se je pri ogrevanju in prometu

Slovenija iz sončnih elektrarn pridobiva vse več elektrike, proizvodnja v hidroelektrarnah in termoelektrarnah pa upada. Ob tem se povečuje odvisnost od uvoza električne energije. Podatki statističnega urada za september kažejo tudi na širši izziv. Čeprav sončne elektrarne hitro rastejo, se skupni delež obnovljivih virov energije v Sloveniji povečuje počasi. Največji zaostanek je še vedno pri ogrevanju in prometu.

Neto proizvodnja električne energije je septembra znašala 947 gigavatnih ur, kar je tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Največji padec so zabeležile hidroelektrarne, ki so proizvedle 32 odstotkov manj elektrike, proizvodnja v termoelektrarnah pa je bila manjša za 19 odstotkov. Nasprotno so sončne in vetrne elektrarne skupaj proizvedle okoli 40 odstotkov več elektrike, proizvodnja jedrske elektrarne pa je bila večja za osem odstotkov. Zaradi manjše proizvodnje v termoelektrarnah je bila tudi poraba goriv za 12 odstotkov nižja.

Slovenija je septembra uvozila 934 gigavatnih ur elektrike, sedem odstotkov več kot leto prej. Izvoz je ostal nespremenjen pri 807 gigavatnih urah. Razlika med uvozom in izvozom se je tako povečala. Na domačo proizvodnjo namreč vplivajo tudi nihanja v proizvodnji hidroelektrarn in sončnih elektrarn. Poslovni subjekti so porabili 604 gigavatne ure elektrike, gospodinjstva pa 224 gigavatnih ur.

Vir: SURS

Pri dolgoročnem prehodu na obnovljive vire je slika manj spodbudna. Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi je lani dosegel 25,5 odstotka, le pol odstotne točke več kot leto prej. K rasti ni prispevala večja količina energije iz obnovljivih virov, saj se je ta nekoliko zmanjšala. Delež se je povečal predvsem zato, ker se je skupna poraba energije zmanjšala za dva odstotka.

Med posameznimi sektorji so velike razlike. V elektroenergetiki se je delež obnovljivih virov povečal za skoraj tri odstotne točke in dosegel 45,91 odstotka. K temu je največ prispevala 26-odstotna rast proizvodnje sončnih elektrarn. V ogrevanju in hlajenju se je delež obnovljivih virov medtem zmanjšal na 31,97 odstotka, predvsem zaradi desetodstotnega upada porabe lesnih goriv.

Vir: SURS (delež 2025), NEPN (cilji 2030)

V prometu se je delež obnovljivih virov povečal na 10,95 odstotka, vendar ostaja precej nižji od zastavljenih ciljev. K rasti sta prispevali predvsem manjša poraba dizla in večja uporaba biogoriv, ne pa izrazitejši prehod na električna vozila.