Dva ponudnika obvladujeta 81 odstotkov slovenskega trga z gorivi, Bruselj je opozarjal že leta 2023

Slovenija nima nahajališč nafte in nima rafinerij. Naftni proizvodi predstavljajo 35 odstotkov energetske oskrbe države in so v celoti uvoženi. Ko je Petrol v petek objavil, da je samo v marcu na prodaji goriv izgubil 27,5 milijona evrov, je to potrdilo, kar je marčevska kriza nakazala – oskrba z gorivom v Sloveniji je v rokah peščice podjetij, ki nimajo nadzora nad nobenim delom dobavne verige, razen zadnjih metrov do črpalke.

Po analizi, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall, pet podjetij drži 95 odstotkov maloprodajnega trga z gorivi in upravlja 522 od 548 servisov. Preostalih 26 je v rokah manjših, lokalnih ponudnikov.

Marčevska kriza z gorivi je pokazala, kako krhka je ta oskrba. Na nekaterih servisih je zmanjkalo goriv, vlada je začasno omejila točenje, kmetje niso dobili nafte za traktorje.

Toda slovenski trg goriv ni nastal marca 2026. Zadnjo rafinerijo, v Lendavi, so zaprli leta 2001. Od takrat gre ves uvoz prek sredozemskih rafinerij, pretežno iz Trsta, Rijeke in delno iz Schwechata pri Dunaju. Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 je EU uvedla embargo na ruski uvoz naftnih derivatov. Dobavne poti prek Sredozemlja so se zožile. Iranska kriza jih je zožila še dodatno. Vlada je marca 2026 sama zapisala, da ključna tveganja za Slovenijo ostajajo vezana na dobavne poti do sredozemskih rafinerij.

Petrol d.d. je daleč največji. S 313 bencinskimi servisi drži 57 odstotkov trga. Skupina Petrol je v letu 2025 ustvarila 768 milijonov evrov kosmatega poslovnega izida in 174,2 milijona evrov čistega dobička, petino več kot leto prej. Petrol je obenem največje slovensko podjetje po prihodkih, s skoraj 5.900 zaposlenimi in 598 prodajnimi mesti v petih državah: 317 v Sloveniji, 203 na Hrvaškem, 42 v Bosni in Hercegovini, 21 v Srbiji in 15 v Črni gori. Država prek Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe in neposrednega deleža drži približno tretjino delnic.

PETROL D.D., LJUBLJANA, FINANČNI KAZALNIKI 2019-2025
Leto	Celotni prihodki (mio EUR)	Čisti dobiček (mio EUR)	EBITDA (mio EUR)	Zaposleni	Povpr. plača (EUR)
2019	3.647,9	60,2	206,8	2.127	2.187
2020	2.468,8	28,9	82,6	2.129	2.153
2021	3.858,6	66,5	147,0	2.122	2.306
2022	7.961,8	19,4	64,4	1.962	2.581
2023	5.587,8	92,8	165,0	2.145	3.088
2024	4.688,0	130,5	171,7	2.435	2.926
2025*	n/p	174,2	326,6	n/p	n/p
*2025: podatki za skupino Petrol (letno poročilo, petrol.eu), 2019-2024: Petrol d.d. matična družba | vir: AJPES

Marca 2026 je bil Petrol tarča ostrih vladnih ukrepov. Vlada je zahtevala izredno skupščino, naročila posebno revizijo poslovanja in na servise poslala tržne inšpektorje. Petrol je navedbe zavrnil in pojasnil, da gre za izredno povečanje povpraševanja, ne za zmanjšano oskrbo. Četrtletni rezultati, objavljeni v petek, so pokazali, kako. Kljub 39-odstotni rasti prodanih količin goriv je Petrol samo v marcu na gorivih izgubil 27,5 milijona evrov. Predsednik uprave Sašo Berger je za to okrivil regulacijo cen, ki po oceni družbe prinaša najnižje dovoljene marže v Evropi. Podjetje ki oskrbuje več kot polovico črpalk v državi je sredi krize pristalo v sporu z lastno državo in z izgubami pri osnovni dejavnosti.

Drugi po velikosti je madžarski MOL. V Sloveniji deluje prek dveh podjetij. MOL & INA d.o.o. s sedežem v Kopru upravlja 133 bencinskih servisov, ki jih je pridobil z nakupom nekdanjega OMV Slovenija junija 2023 za 301 milijon evrov. OMV, ki je bil s 119 servisi drugi največji ponudnik, je s tem izginil s trga. MOL Slovenija d.o.o. iz Murske Sobote pokriva veleprodajo naftnih derivatov. Skupaj sta v letu 2024 ustvarili 1,33 milijarde evrov prihodkov in 28,6 milijona evrov čistega dobička.

Število zaposlenih je pri MOL-u posebna zgodba. MOL & INA, ki upravlja 133 servisov po celotni državi, ima 66 redno zaposlenih. MOL Slovenija, ki obrne 724 milijonov evrov letnih prihodkov, 59. V Sloveniji je registrirana tudi INA Slovenija d.o.o. s 34 zaposlenimi, ki skrbi za samopostrežne servise INA Pay&Go. Konsolidirano letno poročilo MOL Group za leto 2025 potrjuje – celoten madžarski sistem v Sloveniji zaposluje 162 ljudi. Delo na servisih opravljajo pretežno zunanji izvajalci. Lastnik MOL & INA je ciprski holding MOL Slovenia Investment Cyprus s 67 odstotki in hrvaška INA s 33 odstotki.

Tretji je Shell Adria d.o.o. z 48 servisi. Shell je v Sloveniji od leta 1994, toda do leta 2023 je imel pretežno servise za tovorni promet. Na maloprodajni trg je vstopil šele s prevzemom 39 lokacij od MOL-a, ki ga je kot pogoj za odobritev prevzema OMV Slovenija zahtevala Evropska komisija. V letu 2024 je pri 328 milijonih evrov prihodkov ustvaril 909 tisoč evrov čistega dobička. Zaposluje 36 ljudi pri povprečni bruto plači 6.759 evrov, najvišji v panogi.

Za veliko trojko sta še dva manjša ponudnika. Maxen (uradno M Energija d.o.o.) upravlja 21 samopostrežnih servisov brez osebja. Januarja 2026 ga je Mercator prodal dubajski družbi Sunqar Resources. Podjetje zaposluje enega človeka in posluje z izgubo.

Logo Bencinski servisi d.o.o. iz Grosuplja je edino povsem slovensko družinsko podjetje med ponudniki goriv. Lastnik Jože Kikelj in direktorica Neža Kikelj z 32 zaposlenimi upravljata 7 servisov od Brezovice do Sežane. V letu 2024 so ustvarili 60,9 milijona evrov prihodkov in 717 tisoč evrov dobička. Povprečna bruto plača pri Logu je 2.357 evrov. Pri Shellu trikrat toliko.

Preostalih 26 neodvisnih servisov (Eco Oil, Discont Oil, Tankomat in lokalne črpalke) pokriva pet odstotkov trga.

KDO OSKRBUJE SLOVENIJO Z GORIVOM, FINANČNI KAZALNIKI
Podjetje	Črpalke	Prihodki (mio EUR)	Čisti dobiček (EUR)	EBITDA (mio EUR)	Zaposleni	Povpr. plača (EUR)
Petrol d.d.	313	4.688,0	+130.512.000	171,7	2.435	2.926
MOL & INA d.o.o.	133	608,8	+17.826.000	32,2	66	4.733
MOL Slovenija d.o.o.	veleprodaja	723,8	+10.770.000	16,3	59	3.944
Shell Adria d.o.o.	48	328,4	+909.000	4,0	36	6.759
M Energija d.o.o. (Maxen)*	21	10,8	-578.000	-0,3	1	2.932
Logo Bencinski servisi d.o.o.	7	60,9	+717.000	1,4	32	2.357
SKUPAJ	522*				2.629*
*M Energija: podatki za 2025, ostali za 2024 | podatki za Petrol d.d. (matična družba), skupina Petrol zaposluje 5.893 ljudi | brez 26 neodvisnih servisov | vir: AJPES

Evropska komisija je že maja 2023, ko je odobrila MOL-ov prevzem OMV Slovenija, ugotovila, da bi transakcija zmanjšala število pomembnih ponudnikov goriv v Sloveniji s treh na dva, na trgu z visokimi vstopnimi ovirami. Posebej je opozorila, da bi prevzem povečal verjetnost koordinacije med MOL-om in Petrolom. Odobritev je bila pogojena z odprodajo 39 servisov Shellu, ki je takrat v Sloveniji imel le 9 lokacij. Tri leta kasneje Petrol in MOL skupaj obvladujeta 81 odstotkov vseh črpalk v državi.

Od petih podjetij, ki držijo 95 odstotkov trga, je le Petrol delno v domači lasti. MOL je madžarski, Shell britanski, Maxen od januarja 2026 v rokah družbe iz Združenih arabskih emiratov. Edino podjetje v celoti v slovenskem lastništvu je Logo s sedmimi servisi in 32 zaposlenimi.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je opozoril, da je Slovenija popolnoma uvozno odvisna in da nima niti enega podjetja v verigi vrednosti naftnih derivatov, kjer nastajajo dobički. Petrol je to v četrtletnem poročilu za borzo potrdil z eno samo povedjo: “Ker Petrol ni vertikalno integriran, je nabava goriv v celoti odvisna od razmer na mednarodnih trgih.” Največje slovensko podjetje po prihodkih, ki obvladuje 57 odstotkov trga z gorivi, samo zapiše, da nima nadzora nad nobenim delom dobavne verige pred maloprodajo. Ne predeluje nafte, ne črpa je, ne rafinira. Kupuje jo na mednarodnem trgu in jo dostavlja na 548 črpalk. Enako velja za vseh pet podjetij na trgu.

Slovenija ima v blagovnih rezervah 700 milijonov litrov naftnih derivatov, kar zadostuje za 103 dni povprečne dnevne porabe. Toda rezerve so zadnja linija. Vsakodnevno oskrbo 2 milijonov ljudi z gorivom zagotavlja pet podjetij in njihove cisterne.