Slovenija je leta 2025 52 odstotkov energije uvozila, domači viri so pokrili 48 odstotkov oskrbe. Naftni proizvodi, ki predstavljajo 35 odstotkov celotne energetske oskrbe, so bili v celoti uvoženi, kar je Slovenijo izpostavilo geopolitičnim tveganjem po zaprtju Hormuške ožine marca letos.
Skupna oskrba z energijo je leta 2025 znašala 6,1 milijona ton ekvivalentne nafte (toe), od tega je bilo 3,1 milijona toe domače proizvodnje in 3,0 milijona toe uvoza. Domači viri energije so se glede na leto 2024 zmanjšali za 7 odstotkov. V strukturi domače proizvodnje je jedrska energija predstavljala približno 25 odstotkov, obnovljivi viri skupaj s hidroenergijo okoli 20 odstotkov, zemeljski plin 13 odstotkov in premog 8 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada.
Vojna z Iranom je marca 2026 zaprla Hormuško ožino, skozi katero potuje približno 20 milijonov sodov surove nafte na dan oziroma približno četrtina svetovne pomorske trgovine z nafto, poroča varcevanje-energije.si. Zaprtje je marca povzročilo 10-odstotni skok cen nafte, cena soda brent je presegla 100 dolarjev. Po premirju aprila 2026 so se cene znižale za 10 odstotkov na okoli 90 dolarjev za sod.
Naftni proizvodi so leta 2025 predstavljali 35 odstotkov celotne oskrbe z energijo v Sloveniji in so bili v celoti uvoženi. Jedrska energija je prispevala približno 25 odstotkov oskrbe, obnovljivi viri skupaj s hidroenergijo približno 20 odstotkov, zemeljski plin 13 odstotkov, premog pa 8 odstotkov. Slovenija je bila leta 2025 100-odstotno odvisna od uvoza naftnih proizvodov, kar pomeni neposredno izpostavljenost geopolitičnim šokom na naftnih trgih.
Evropska unija je bila leta 2024 57-odstotno odvisna od uvoza energije, 43 odstotkov je proizvedla sama, kaže poročilo Evropske komisije. Slovenija s 52-odstotno odvisnostjo od uvoza leta 2025 leži pod povprečjem EU, vendar je pri naftnih proizvodih v celoti odvisna od zunanjih dobav.
Domača proizvodnja energije je padla zaradi slabših hidroloških razmer in zmanjšanja proizvodnje iz premoga. Proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn je leta 2025 padla za 23 odstotkov na 4.210 GWh, proizvodnja iz premoga v termoelektrarnah pa se je skoraj prepolovila, padla je za 45 odstotkov na 1.717 GWh, poroča Glas gospodarstva (april 2026). Oskrba z lignitom se je znižala z 2,7 milijona ton leta 2024 na 1,6 milijona ton leta 2025, kar pomeni 39-odstotni padec.
Proizvodnja iz zemeljskega plina v termoelektrarnah se je več kot podvojila, narasla je s 398 GWh leta 2024 na 882 GWh leta 2025, kar pomeni 122-odstotno rast. To kaže, da je bil plin leta 2025 eden ključnih nadomestnih energentov ob padcu proizvodnje iz premoga in hidroelektrarn.
Jedrska energija je ostala najbolj stabilen proizvodni steber slovenskega elektroenergetskega sistema. Proizvodnja električne energije iz jedrske elektrarne je znašala 5.547 GWh in je bila praktično nespremenjena glede na leto 2024. Slovenija proizvaja 39,2 odstotka svoje električne energije z jedrsko energijo, s čimer spada med države z najvišjim deležem jedrske energije v EU, poroča Cekin.si (marec 2026). Francija ima 69 odstotkov, Slovaška 66,4 odstotka, Češka 42,3 odstotka, Slovenija pa 39,2 odstotka.
Zaradi padca hidroelektrične in termoelektrične proizvodnje se je relativni pomen jedrske energije povečal. Leta 2025 je jedrska energija prispevala približno 40 odstotkov celotne proizvedene električne energije v Sloveniji.
Maloprodajna cena električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v prvem četrtletju 2025 znašala 166 EUR/MWh in se je v obdobju treh mesecev znižala za 12 odstotkov glede na zadnje četrtletje 2024, poroča Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V drugem četrtletju 2025 je cena narasla na 196 EUR/MWh, kar je 18 odstotkov več kot v prvem četrtletju, saj je marca 2025 prenehala državna regulacija cen električne energije.
V četrtem četrtletju 2025 je povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce znašala 0,210 EUR/kWh, kar je za 2 odstotka manj kot v prejšnjem četrtletju, kažejo podatki SURS.
Visoka odvisnost od uvoza naftnih proizvodov in zaprtje Hormuške ožine marca 2026 sta Slovenijo izpostavila geopolitičnim tveganjem. Evropska komisija navaja, da se je odvisnost Evropske unije od ruskega plina zmanjšala z okoli 45 odstotkov leta 2021 na približno 12 odstotkov leta 2025, vendar je Slovenija pri nafti še vedno 100-odstotno odvisna od uvoza.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je decembra 2025 poudaril, da je poleg obnovljivih virov energije Slovenija jedrska država in da mora energetska mešanica vsebovati čim več domačih, zanesljivih in stabilno dostopnih virov, poroča 24ur.com.
