Dve tretjini novih bančnih računov v Sloveniji odprejo tujci

Plača se v Sloveniji izplačuje na transakcijski račun, zato banke pritok tujih delavcev opazijo med prvimi. Med delovno aktivnimi je tujcev po podatkih SURS že rekordnih 148.900 ali 16,1 odstotka, med lani prvič zaposlenimi pa so z 18.300 presegli 15.900 domačih državljanov.

Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak je na bančni konferenci na Brdu pri Kranju ocenil, da dve tretjini novih računov v državi odprejo nerezidenti, in napovedal, da bo Slovenija v dvajsetih letih odprla račune 200.000 do 250.000 ljudem, pretežno iz Azije in Afrike. Za banke priliv prinaša vse večji delež nerezidenčnih komitentov ter večjo težo čezmejnih nakazil in preverjanja strank.

Zaposlovanje tujcev je po ugotovitvah UMAR že nekaj let glavni vir novega zaposlovanja, njihovo število pa je za 51,4 odstotka višje kot leta 2019. Pomanjkanje delovne sile je po oceni urada bolj strukturne kot ciklične narave, saj se krči delovno sposobno prebivalstvo. Leta 2024 je v Sloveniji umrlo približno 4.800 več ljudi, kot se jih je rodilo, prebivalstvo pa je naraslo za približno 6.900, izključno zaradi priseljevanja. Po projekcijah ministrske Službe za analizo in razvoj naj bi se delež tujcev med delovno aktivnimi do leta 2030 dvignil na približno četrtino.

Tuji delavci po podatkih SURS prevladujejo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, prometu in skladiščenju ter gostinstvu, težišče pa se seli od gradbeništva k proizvodnji in logistiki. Skoraj polovica jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, sledijo Srbija, Kosovo, Hrvaška in Severna Makedonija, med oddaljenejšimi izvori pa se je v zadnjem letu podvojilo število delavcev iz Indije, na okoli 1.500.

V poročilu o razvoju, ki ga je UMAR predstavil maja, urad opozarja na izrazito segmentacijo trga dela. Med tujimi državljani in samozaposlenimi je nadpovprečno veliko nizko plačanih, tretjina tujih delavcev prejema minimalno plačo, zato je med njimi tveganje revščine višje kot pri domačem prebivalstvu. Približno 60 odstotkov tujih delovno aktivnih je moških.

O vplivu kadrovskega primanjkljaja na poslovanje poroča polovica gradbenih podjetij ter tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih in storitvah, kažejo podatki UMAR. Prav v teh panogah bi zastoj pritoka najprej pritisnil na plače in dobavne roke.

Ekonomist Jože P. Damijan na svojem blogu dvomi o tej poti in zagovarja spodbujanje domače rodnosti, avtomatizacijo ter boljše delovne pogoje v storitvah. Vodilne inovatorke imajo po njegovih besedah strukturo priseljencev bolj usklajeno z izobrazbo domačega prebivalstva.

Leta 2024 je bilo po podatkih Eurostata 57 odstotkov vseh prvih dovoljenj za prebivanje v Sloveniji izdanih zaradi zaposlitve, skoraj dvakrat toliko kot v povprečju Evropske unije.