ECB in Fed ta teden odločata o obrestnih merah, euribor pa je že pol odstotne točke nad depozitno obrestno mero

Svet Evropske centralne banke (ECB) bo v četrtek po napovedih ekonomistov depozitno obrestno mero ohranil pri 2,50 odstotka, šestmesečni euribor pa je 23. oktobra po podatkih portala euribor-rates.eu znašal 3,012 odstotka, 0,51 odstotne točke več od depozitne obrestne mere. Analitiki danske banke Danske Bank so 20. oktobra zapisali, da je dvig depozitne obrestne mere na 3,00 odstotka verjetnejši od njenega ohranjanja pri 2,50 odstotka. Šestmesečni euribor se je od 2. januarja, ko je znašal 2,105 odstotka, zvišal za 0,91 odstotne točke, ECB pa je depozitno obrestno mero v tem času zvišala dvakrat, skupno za 0,50 odstotne točke.

V anketi Reutersa, izvedeni od 5. do 8. oktobra, je 70 od 73 ekonomistov napovedalo, da bo ECB oktobra obrestne mere ohranila, 64 pa jih je pričakovalo decembrski dvig za 0,25 odstotne točke. Inflacija v evrskem območju je septembra po podatkih Eurostata dosegla 3,8 odstotka. Strateg nizozemske banke Rabobank Bas van Geffen je po poročanju portala FXStreet zapisal, da bo ECB depozitno obrestno mero ta teden ohranila pri 2,50 odstotka. Naslednji in po njegovi oceni zadnji dvig pričakuje decembra.

Predsednica ECB Christine Lagarde je 14. oktobra po poročanju Bloomberga dejala, da ECB ne opaža sekundarnih učinkov visokih cen energije na inflacijo. Sestavljeni indeks nabavnih managerjev za evrsko območje se je oktobra po prvi oceni znižal s 53,1 na 51,9 točke, kar je bilo manj od vseh napovedi v anketi Reutersa. V Franciji je indeks padel na 48,4 točke in nakazal krčenje gospodarske aktivnosti.

Ameriška centralna banka (Fed) bo v sredo po napovedih ekonomistov ohranila ciljni razpon ključne obrestne mere med 3,75 in 4,00 odstotka. V anketi Reutersa, izvedeni od 16. do 20. oktobra, je to napovedalo 94 od 100 ekonomistov, dvig decembra pa so pričakovali vsi anketirani. Skoraj 60 odstotkov jih je pričakovalo, da se bo zviševanje ustavilo pri 4,00 do 4,25 odstotka, 38 od 92 pa jih je napovedalo vsaj še dva dviga. “Prevladujejo tveganja, da bo moral Fed obrestne mere na koncu zvišati bolj, kot pričakujemo,” je za Reuters dejal Michael Gapen, glavni ekonomist banke Morgan Stanley za ZDA. Inflacija je v ZDA septembra po podatkih ameriškega Urada za statistiko dela znašala 3,7 odstotka.

Alex Pelle, višji ekonomist za ZDA pri družbi Mizuho Securities, je za Reuters ocenil, da bi bil oktobrski premor “z vidika denarne politike napačna odločitev”, decembrski dvig za 0,50 odstotne točke pa je po njegovem mnenju realna možnost. Vlagatelji so verjetnost decembrskega dviga po podatkih borze CME 20. oktobra ocenjevali na 82,8 odstotka.

Japonska centralna banka bo o obrestni meri, ki znaša 1,25 odstotka, odločala v petek. Med strokovnjaki, ki jih je anketiral Bloomberg, nihče ne pričakuje dviga ta teden, 83 odstotkov pa jih pričakuje dvig decembra. Eurostat bo isti dan, 30. oktobra, objavil prvo oceno gospodarske rasti evrskega območja v tretjem četrtletju. Ekonomisti po zbiru napovedi portala Trading Economics pričakujejo 0,1-odstotno rast, potem ko je gospodarstvo evrskega območja v drugem četrtletju po podatkih Eurostata zraslo za 0,6 odstotka.