Skodelica espressa v Italiji letos stane povprečno 1,29 evra, kar je 24,2 odstotka več kot leta 2021. V Sloveniji je bila povprečna cena espressa po podatkih SURS-a lani 1,74 evra. Slovenci torej za kavo v povprečju, čeprav se je ta energijski napitek pri naših zahodnih sosedih v lokalih podražil, plačamo več kot Italijani.
V Italiji so razlike med mesti precejšnje. Najdražji espresso je po poročanju ANSE v Bolzanu, kjer stane povprečno 1,51 evra, najcenejši pa v Messini, kjer je (povprečna) cena 1,06 evra. Povprečje skriva precejšnje regionalne razlike.
Podražitev ni omejena na lokale. Cena kilograma klasične kave v slovenskih trgovinah se je po podatkih Statističnega urada zvišala z 12,19 na 16,20 evra, kar je 32,9 odstotka več. Tudi cene kave kot celote so bile avgusta lani za 28,5 odstotka višje kot leto prej.
Glavni razlog je svetovni trg. Cena surove kave je v letu 2024 zrasla in dosegla rekordne ravni. Na ponudbo vplivajo predvsem vremenske razmere v največjih državah pridelovalkah, med njimi Braziliji in Vietnamu, dodatni pritisk pa ustvarjajo tudi stroški transporta in dogajanje na borzah.
Slovenija je pri tem odvisna od uvoza. Lani je uvozila 21.421 ton kave v vrednosti okoli 103 milijonov evrov, največ iz Brazilije in Italije. Spremembe na svetovnem trgu se zato prej ali slej pokažejo tudi pri cenah doma.
Cena espressa je odvisna od precej več kot samo od cene kavnih zrn. Pri ceni espressa svojo vlogo odigra tudi DDV. V Italiji je strežba hrane in pijače v gostinskih lokalih obdavčena z 10-odstotnim DDV, medtem ko se v Sloveniji za kavo kot pijačo uporablja splošna, 22-odstotna stopnja DDV. Nižja slovenska stopnja 9,5 odstotka velja za določene dobave, med drugim za pripravo in strežbo jedi, ne pa za običajno strežbo pijač. V končni ceni so tudi stroški dela, energije, najema lokala, davkov in drugih storitev. Višja cena v Sloveniji sama po sebi še ne pomeni, da slovenski gostinci na kavi ustvarjajo višje marže.
Potrošnike pa zanima le, kdaj se bo pritisk s svetovnega trga umiril. Tudi če se cena surove kave zniža, se to v lokalu ali trgovini ne pokaže takoj, če se sploh kdaj, saj morajo ponudniki najprej pokriti višje stroške, ki so jih vmes že vključili v cene. Kava je le še en primer, kako dogajanje na svetovnih trgih (prek uvoza in stroškov poslovanja) vpliva na vsakdanjo porabo potrošnikov.
