Evropski parlament in Svet EU sta se v četrtek začasno dogovorila za dveletni odlog dela pravil metanske uredbe, ki uvoznikom zemeljskega plina, surove nafte in premoga nalagajo poročanje o izpustih metana. Odlog ameriškim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) olajša podpis dolgoročnih pogodb z evropskimi kupci, je za agencijo Reuters povedal Charlie Riedl, izvršni direktor panožnega združenja Center for LNG.
Metanska pravila veljajo za vse uvoznike v EU, tudi za slovenske. Po podatkih, objavljenih ob obisku hrvaške vlade na terminalu marca letos, je na Sloveniji najbližji terminal za LNG na hrvaškem Krku od začetka obratovanja leta 2021 priplulo 140 ladij. Iz ZDA je prišlo 67 odstotkov tovorov. Slovenski in hrvaški operater prenosnega sistema, družbi Plinovodi in Plinacro, sta maja podpisala skupno izjavo o povečanju zmogljivosti povezave Rogatec v smeri iz Hrvaške proti Sloveniji. Večja zmogljivost bo Sloveniji odprla dostop do dodatnih virov plina, tudi s Krka, so sporočili iz družbe Plinovodi. Po zaključku vseh del, predvidoma do konca letošnjega leta, naj bi znašala do 170.000 standardnih kubičnih metrov na uro, odvisno od tlačnih razmer v sistemu.
Ameriški izvozniki so po Riedlovih besedah prodajnim ekipam naročili, naj sklepanje dolgoročnih pogodb zaustavijo, ker ni bilo jasno, kako bodo uredbo izvajali in uveljavljali v 27 članicah EU. Z odlogom lahko podjetja dolgoročnejše pogodbe podpisujejo brez strahu pred morebitno 20-odstotno kaznijo zaradi neizpolnjevanja pravil, je Riedl povedal ob robu konference Partnerstva za čezatlantsko energetsko sodelovanje (P-TEC) v Varšavi.
Evropska komisija poudarja, da dogovor ohranja ambicioznost, celovitost in obseg uredbe. Odlog utemeljuje s pritiski na oskrbo zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. Tudi Riedl je dejal, da uredbe niso izpraznili niti bistveno spremenili, ni pa mu jasno, ali dveletni rok vsebuje sprožilec za podaljšanje na tretje leto. Več evropskih ministrov je na varšavski konferenci izrazilo pomisleke o učinkovitosti uredbe, hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar pa je dejal, da regija potrebuje manj pravil in več izvajanja. Začasni dogovor morata Evropski parlament in Svet EU še formalno potrditi.
ZDA so postale največja dobaviteljica LNG Evropi. Njihova izvozna zmogljivost znaša okoli 160 milijonov ton na leto in naj bi se v naslednjih osmih letih podvojila, poroča agencija Reuters. Na konferenci v Varšavi so ZDA in ameriška podjetja podpisala sporazume in memorandume o soglasju s Črno goro, Albanijo, madžarsko skupino 4iG in poljsko družbo Orlen. S Češko dokončno usklajujejo dolgoročni dogovor, po katerem bi ameriški LNG pokril 20 odstotkov češke porabe utekočinjenega zemeljskega plina.













