Slovenija porabi 900 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina letno. Lastnega LNG terminala in skladišč nima, ves plin uvozi. Do leta 2022 je 600 milijonov kubičnih metrov prihajalo iz Rusije po dolgoročni pogodbi med Geoplinom in Gazpromom. Danes sta slovenski Plinovodi in hrvaški Plinacro v Ljubljani podpisala dogovor o povečanju zmogljivosti plinske povezave Rogatec na slovensko-hrvaški meji. Zdaj skozi Rogatec proti Sloveniji teče 260 milijonov kubičnih metrov plina letno. Po dokončanju hrvaških plinovodov, ki jih Plinacro gradi v okviru 533 milijonov evrov vrednega projekta, bo zmogljivost dosegla 1,5 milijarde.
Krški LNG terminal na Hrvaškem je lani podvojil zmogljivost z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov letno. 65 odstotkov utekočinjenega plina, ki prispe na Krk, je ameriškega. Terminal oskrbuje Hrvaško, Madžarsko in del Avstrije. Slovenija je bila doslej priključena s povezavo, ki je zadoščala za dobro četrtino njene letne porabe. Po nadgradnji bo zmogljivost Rogatca prvič dovolj velika, da pokrije celotno slovensko potrebo.
| PLINSKA POVEZAVA ROGATEC: ZDAJ IN PO NADGRADNJI | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Zdaj | Po nadgradnji |
| Zmogljivost Rogatec (HR → SI) | 260 mio m³/leto | 1.500 mio m³/leto |
| Delež slov. letne porabe (900 mio m³) | 29 % | 167 % |
| LNG Krk – zmogljivost terminala | 6.100 mio m³/leto (podvojena 2025) | |
| Delež ameriškega LNG na Krku | 65 % | |
| Naložba v hrvaške plinovode | 533 mio EUR (REPowerEU) | |
| Skupna dolžina novih plinovodov | 220 km (4 trase) | |
| Rok za dokončanje | predvidoma do 2027 | |
| Lider.si | Viri: Plinovodi, Plinacro, ENTSOG, LNG Hrvatska | ||
Geoplin, v katerem ima Petrol 99,3-odstotni delež, po letu 2022 ni podaljšal pogodbe z Gazpromom. Alžirski Sonatrach danes dobavlja 500 milijonov kubičnih metrov letno. Od julija 2025 je dogovorjena tudi dobava azerbajdžanskega plina skozi plinovod TAP, po memorandumu med SOCAR-jem in Geoplinom, ki predvideva do 1,2 milijarde kubičnih metrov. Neposrednih pogodb z Rusijo Slovenija nima več.
Slovenija nima skladišč plina. Odvisna je od avstrijske infrastrukture v Baumgartnu in hrvaške v Rogatcu. Plinacro gradi štiri plinovode med Krkom in slovensko mejo v skupni dolžini 220 kilometrov, financirani iz evropske pobude REPowerEU. Rok za dokončanje je predvidoma do leta 2027.
| ODKOD SLOVENIJA DOBI PLIN: 2022 IN DANES | |||
|---|---|---|---|
| Vir | Obseg (mio m³/leto) | Pot | Status |
| Rusija (Gazprom) | 600 | Baumgarten (AT) | pogodba ni podaljšana |
| Alžirija (Sonatrach) | 500 | Trans-mediteranski → IT | aktivna do 2028 |
| Azerbajdžan (SOCAR) | do 1.200 | TAP → IT → SI | memorandum jul. 2025 |
| LNG Krk (od 2027) | po zakupu kapacitet | Krk → Rogatec | zakupljeno od 2027 |
| Letna poraba Slovenije | 900 | ||
| Lider.si | Viri: US Commercial Service, Geoplin, SOCAR, LNG Hrvatska | |||
Hormuška ožina je od februarja dejansko zaprta, nafta Brent je nad 110 dolarji za sod. Cena plina na evropskih trgih se oblikuje globalno, četudi Slovenija plina ne uvaža skozi Hormuz. Krški terminal stoji na Jadranu, daleč od konfliktnih plovnih poti. Večja ko je zmogljivost te smeri, manjša je slovenska izpostavljenost cenovnim šokom, ki jih vojna še naprej povzroča.
Geoplin je za obdobje od leta 2027 že zakupil dodatne kapacitete na krškem terminalu. Ko bodo plinovodi končani, bo imel kam jih speljati.
