Euribor v enem dnevu poskočil za 185 bazičnih točk, trgi stavijo na dvig obrestnih mer ECB

Dvanajstmesečni Euribor je v torek dosegel 2,552 odstotka. Po podatkih portala Euribor.com.es gre za skok za 185 bazičnih točk v enem samem dnevu in najvišjo dnevno vrednost od konca januarja 2025. Marec se je za referenčno obrestno mero stanovanjskih kreditov v evrskem območju odprl pri 2,229 odstotka, nato pa se je indeks v desetih dneh dvignil za več kot 30 bazičnih točk nad raven, ki so jo trgi pričakovali ob začetku leta.

Še na začetku marca je ECB obrestno mero na depozitno olajšavo držala pri 2,0 odstotka, inflacija v evrskem območju je bila po februarskih podatkih Eurostata 1,9-odstotna, trgi pa so mirno pričakovali, da bo obrestna mera ostala nespremenjena vsaj do konca leta. Nato je 28. februarja izbruhnil konflikt na Bližnjem vzhodu in v desetih dneh spremenil celoten izračun.

Nafta nad 100 dolarji je v enem tednu preoblikovala pričakovanja trga o obrestnih merah. Po podatkih Morningstar so terminski trgi za obrestne mere evrskega območja ob koncu ponedeljka že vračunavali 40 bazičnih točk dvigov v letošnjem letu. Generali Asset Management je ocenil, da trg pripisuje 33-odstotno verjetnost dvigu za 25 bazičnih točk do decembra.

Stagflacijski scenarij postaja za ECB vse bolj konkreten; višje cene energije dvigujejo inflacijo, obenem pa zavirajo gospodarsko rast. Kot poroča CNBC, so analitiki banke ING položaj ECB opisali kot “resnično dilemo”. Naftni šok potiska navzgor že tako lepljivo inflacijo, medtem ko gospodarska rast v evrskem območju slabi pod pritiskom ameriških carin. Ekonomist banke MUFG Henry Cook je za Morningstar ocenil, da so se tveganja stagflacije povečala. Evrsko gospodarstvo je leto začelo z dostojnim zagonom, zdaj pa se to zdi kot preizkus odpornosti, je dodal.

ECB se na naslednjem zasedanju upravljalnega sveta 19. marca najverjetneje ne bo odločila za spremembo obrestnih mer. Predsednica Christine Lagarde je po februarskem zasedanju za Reuters dejala, da ECB nima vnaprej določenega odziva na bližnjevzhodne napetosti in da bodo odločitve temeljile na podatkih. Guverner Banke Španije José Luis Escrivá je ocenil, da je zelo malo verjetno, da bi ECB na naslednjem zasedanju spremenila obrestne mere. Podobno je François Villeroy de Galhau, guverner Banke Francije, izjavil, da trenutno ne vidi razloga za dvig, latvijski guverner Martins Kazaks pa je pozval, naj centralna banka počaka.

Podpredsednik Luis de Guindos je opozoril, da osnovni scenarij predvideva začasen skok cen energije, a da bi ECB morala ponovno razmisliti, če se konflikt zavleče in se inflacijska pričakovanja začnejo premikati navzgor. Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel je dodal, da se sedanje razmere razlikujejo od inflacijskega vala 2021 in 2022, ko je ECB obrestno mero še držala pri ničli.

Ekonomisti Goldman Sachs so v analizi za Morningstar zapisali, da bi ECB obrestne mere dvignila le v najslabšem možnem scenariju, v katerem bi inflacija do konca leta zrasla za 3,6 odstotne točke. Oxford Economics pričakuje, da bo ECB obrestne mere letos ohranila nespremenjene. Glavni ekonomist te svetovalne družbe za Nemčijo Oliver Rakau je za Morningstar dejal, da lahko centralna banka začasen inflacijski skok prezre, tudi če se razmere poslabšajo.

Trajni dvig cen nafte za 10 odstotkov praviloma dvigne inflacijo za 20 do 40 bazičnih točk in zniža globalno rast za 10 do 20 bazičnih točk, ocenjujejo analitiki Morningstar. Nafta je od 28. februarja poskočila za več kot 40 odstotkov. Če se ta raven obdrži, bodo marčevski podatki Eurostata že pokazali pritisk na cene v evrskem območju.

Pred začetkom konflikta je ECB v decembrskih projekcijah napovedovala inflacijo pri 1,9 odstotka za leto 2026 in 1,8 odstotka za 2027. Februarski podatki Eurostata so že presenetili navzgor, saj je inflacija dosegla 1,9 odstotka namesto pričakovanih 1,7 odstotka. Nove projekcije bo ECB objavila prav na zasedanju 19. marca, tokrat pa se bodo prvič morale soočiti z energetskim šokom, ki ga decembrski modeli niso predvideli.

Euribor bo v prihodnjih dneh verjetno korigiral torkovo ekstremno vrednost. Mesečno povprečje, ki dejansko določa obresti na stanovanjske kredite, znaša za marec zaenkrat 2,332 odstotka, kar je še vedno pod lanskim marčevskim povprečjem 2,398 odstotka. Za kreditojemalce z variabilno hipoteko v višini 150.000 evrov na 25 let in pribitkom enega odstotka bi to pomenilo mesečni obrok okrog 862 evrov. To je 13 evrov več kot pred pol leta, a še vedno pet evrov manj kot ob lanskoletni reviziji.

Ključni datum je 19. marec, ko se svet ECB znova sestane in objavi nove makroekonomske projekcije. Če bo nafta do takrat ostala nad 90 dolarji, bo centralna banka primorana dvigniti inflacijske napovedi, kar bo Euribor držalo pod pritiskom. Če pa se cene energije umirijo, bo torkov skok ostal epizoda brez trajnih posledic za stanovanjske kredite.