Po tradicionalnem srečanju v Jackson Holu evropski centralni bankirji niso povsem pomirjeni glede prihodnjih odnosov z ZDA. Po navedbah Reutersa jih skrbijo predvsem vse bolj nenavadni posegi ameriškega finančnega ministrstva na valutnem in obvezniškem trgu ter možnost, da bi se podobni pritiski nadaljevali.
Ameriški predstavniki so evropskim kolegom sicer zagotavljali, da bodo spoštovali svoje zaveze, vendar niso mogli ponuditi zagotovila, da ne bo ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sprejela novih nepredvidljivih ukrepov.
Posebej veliko nezadovoljstva je povzročil avgustovski poseg ZDA na valutnem trgu, ko je ameriško finančno ministrstvo prodajalo evre za nakup jena. Evropski predstavniki naj bi bili razburjeni, ker jih Washington o prodaji evrov ni vnaprej obvestil, kot je to običajno pri takšnih operacijah.
Skrbi jih tudi politika ameriškega finančnega ministrstva glede dolgoročnih ameriških obveznic. Povečanje njihovih odkupov bi lahko znižalo dolgoročne donose, nekateri evropski centralni bankirji pa se sprašujejo, ali bi lahko Washington šel še dlje in začel pritiskati na Federal Reserve, naj poseže na trg.
Ameriško finančno ministrstvo takšne razlage zavrača in poudarja, da so odkupi namenjeni predvsem izboljšanju likvidnosti na trgu dolgoročnih obveznic, ne pa določanju višine obrestnih mer.
Še občutljivejše je vprašanje tako imenovanih swap linij Federal Reserve. Gre za mehanizem, ki velikim centralnim bankam v času finančnih pretresov omogoča dostop do ameriških dolarjev in velja za enega od pomembnih varoval svetovnega finančnega sistema.
Evropski predstavniki za zdaj ne pričakujejo, da bi bile te linije ogrožene. A bojijo se, da bi lahko politično vmešavanje v ameriško finančno politiko sčasoma povečalo tveganje za ukrepe, ki bi segli tudi na področje mednarodnega finančnega sodelovanja.
Večja nepredvidljivost ameriške politike bi lahko povečala nihanja na valutnih in obvezniških trgih ter se prek njih prelila tudi v evropsko gospodarstvo.
