Naročilo vojaških ladij za več kot 15 milijard evrov, ki ga je Berlin odpovedal, kaže, kako hitro evropsko oboroževanje naleti na proračunske meje. Nemčija se je odpovedala šestim fregatam F126 in izbrala cenejše ladje podjetja TKMS, delnice Rheinmetalla, ki naj bi projekt vodil, pa so padle za do 20 odstotkov.
Nemško obrambno ministrstvo je program šestih fregat, največji povojni nemški projekt vojaških ladij, ustavilo zaradi znatnih zamud, velikih prekoračitev stroškov in nepredvidljivih tveganj. Po besedah obrambnega ministra Borisa Pistoriusa bi dokončanje preseglo 18 milijard evrov, izhodiščna vrednost šestih ladij pa je znašala okoli 10 milijard. Naročilo je Berlin leta 2020 oddal nizozemskemu podjetju Damen, vodenje pa naj bi prevzela ladjedelnica NVL, ki jo je Rheinmetall kupil marca. Direktor skupine Armin Papperger je maja ponudil prevzem projekta za 12,8 milijarde evrov in pričakoval podpis v drugem četrtletju, v projekt pa je Berlin od leta 2020 vložil okoli dve milijardi evrov.
Berlin se je namesto tega obrnil k osmim manjšim fregatam MEKO A-200 podjetja TKMS, vrednim okoli 11,6 milijarde evrov, od tega štiri trdno naročene za 6,3 milijarde, štiri dodatne pa kot opcija za 5,3 milijarde do konca leta. Nove ladje s približno 4.200 tonami so precej manjše od fregat F126 z 10.500 tonami, a cenejše in hitreje izvedljive, prva naj bi bila dobavljena leta 2029. Delnice TKMS so zrasle za do 14 odstotkov, kar je njihov najboljši dan po aprilu, analitiki Metzlerja pa ocenjujejo, da bi se naročila TKMS lahko potrojila na 68 milijard evrov.
Rheinmetall je v nasprotju s TKMS, ki gradi trupe brez orožja, stavil na celovite oborožene ladje. Fregate F126 so bile sidro za prevzem ladjedelnice NVL, vreden okoli 1,5 milijarde evrov, in za rast prihodkov iz pomorske dejavnosti proti petim milijardam evrov do leta 2030. Analitiki JP Morgana ocenjujejo, da skupina letošnjega cilja naročil v višini 80 milijard evrov verjetno ne bo dosegla. Papperger je od ruske invazije na Ukrajino obraz in največji dobitnik nemškega oboroževanja, saj se je Rheinmetall iz obrobnega proizvajalca streliva prelevil v ponudnika kopenskega, pomorskega in vesoljskega bojevanja, cena delnice pa je strmo rasla.
Tudi Nemčija, motor oboroževalnega trga, izbira cenejšo pot. Trgi se vse bolj sprašujejo, ali zmorejo proračunsko napete evropske države obrambni napor vzdrževati v daljšem obdobju. Berlin in Pariz sta opustila skupni projekt lovca FCAS, program tanka MGCS zaostaja približno desetletje, francosko-nemški KNDS pa je v sredo napovedal dvojno borzno uvrstitev v Frankfurtu in Parizu.
Berlin pri vsem tem obrambne porabe ne krči. Denar za fregate ostaja, le se preusmerja k TKMS, kjer skupna naročila še vedno presegajo 11 milijard evrov. Rheinmetall ohranja obsežna naročila na kopnem in pri strelivu, zaveze Nata pa terjajo nadaljnja vlaganja.
Naročilo osmih fregat pri TKMS mora potrditi proračunski odbor nemškega zveznega parlamenta.
