Mediacija za reševanje 100 milijard evrov vrednega francosko-nemškega obrambnega projekta FCAS je propadla. Nemški in francoski mediator, nekdanji predsednik nemškega obrambnega koncerna Krauss-Maffei Frank Haun in bivši direktor francoske agencije za oborožitev Laurent Collet-Billon, sta do današnjega roka za dogovor med Dassault Aviation in Airbus Defence ostala brez sporazuma, je v soboto poročal nemški poslovni časnik Handelsblatt. Nemški mediator bo v svoji oceni zapisal, da postavitev skupnega pilotiranega letala šeste generacije, ki je bila dolga leta temelj celotnega projekta, ni več izvedljiva. Kancler Friedrich Merz bo o izidu obveščen v nedeljo.
Haun in Collet-Billon sta marca dobila mandat, da v imenu svojih vlad poiščeta izhod iz šestmesečnega zastoja pri enem največjih evropskih obrambnih projektov po koncu hladne vojne. Agencija Reuters, ki se sklicuje na vire, seznanjene z zakulisjem pogajanj, piše, da bosta oba mediatorja svoje zaključke posredovala ločeno.
Spor med francoskim Dassault Aviation, ki pri FCAS zastopa Francijo, in nemškim Airbus Defence, ki predstavlja Nemčijo in Španijo, traja že od leta 2017, ko je bil program uradno sprožen. Po sporazumu je Dassault prevzel glavno vlogo pri izdelavi lovca Next Generation Fighter, Airbus pa je bil zadolžen za razvoj daljinsko vodenih dronov za spremljanje letala in za sistem za mrežno povezovanje vseh komponent, imenovan bojni oblak. Španski industrijski partner pri projektu je podjetje Indra Sistemas.
Krhko ravnotežje je prekinilo Dassaultovo vztrajanje, da mora kot glavni izvajalec imeti odločilno besedo pri izbiri podizvajalcev in tehnološki arhitekturi letala. Airbus Defence je takšno ureditev zavrnil in predlagal alternativo, po kateri bi Francija izdelala svojega lovca, Nemčija in Španija pa skupnega, oba povezana z enotno bojno platformo.
Dassaultov predsednik Eric Trappier je 1. aprila na varnostni konferenci v Parizu zaostril ton. Svoji družbi je dal še dva do tri tedne časa za dogovor in opozoril, da brez pripravljenosti Airbusa na sodelovanje projekt ne bo preživel. Pristop skupnega vodenja, ki ga je poimenoval “co-co-co”, je označil za neizvedljiv v resnih letalskih programih. Direktor Airbus Defence Michael Schöllhorn je za Euractiv ocenil, da bi alternativa z dvema letaloma, povezanima s skupnim bojnim oblakom, bila izvedljiva, kar je Trappier ostro zavrnil.
Razpad projekta FCAS bi za Evropo imel dolgoročne posledice. Britansko-italijansko-japonski konkurenčni program GCAP, ki razvija lovsko letalo šeste generacije s ciljem vstopa v uporabo do leta 2035, je 1. aprila prejel prvi skupni delovni dogovor v vrednosti 686 milijonov britanskih funtov oziroma 906 milijonov dolarjev. Nosilec pogodbe je družba Edgewing, v kateri imajo enake tretjine britanski BAE Systems, italijanski Leonardo in japonska skupina Japan Aircraft Industrial Enhancement. Italijanski parlament je za začetne faze tega programa do leta 2037 odobril 8,77 milijarde evrov, britansko obrambno ministrstvo pa načrtuje v naslednjem desetletju v program vložiti najmanj 12 milijard funtov.
Razpad francosko-nemške obrambne vizije prihaja v težkem trenutku za Evropo. Ruska vojaška grožnja vzhodni meji Nata vztraja, ameriška podpora evropski varnosti pa pod Trumpovo administracijo slabi. Namesto krepitve skupnega obrambnega aparata FCAS odhaja v smer dveh ločenih nacionalnih programov.
Po besedah virov, ki jih citira Reuters, naj bi Pariz in Berlin skupno gradnjo letala formalno opustila, sodelovanje pri programski opremi, dronih in podatkovnih sistemih pa ohranila. Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron se bosta prihodnji teden sestala na neformalnem vrhu Evropske unije na Cipru, kjer bo FCAS ena glavnih tem pogovorov.
Delnica Dassault Aviation se je od začetka leta 2026 zvišala za skoraj 27 odstotkov. Finančni trgi predvidevajo, da bo francoski proizvajalec lovca Rafale naslednjo generacijo izgradil samostojno ali z manjšim partnerjem.
