Cene kmetijskih inputov so aprila zrasle za 3,5 odstotka glede na marec in za 5,2 odstotka glede na april lani. Za podražitvijo stojita dva dejavnika. Energetski šok, ki ga je sprožila vojna v Iranu, in strukturna odvisnost evropskega kmetijstva od uvoženih gnojil.
Mesečna podražitev energije in maziv za 22,5 odstotka je največji skok v aprilu in neposredna posledica rasti cen nafte na svetovnih trgih po zaprtju Hormuzske ožine. Kmetje čutijo ta šok, ker so stroški goriva, ogrevanja rastlinjakov in pogona kmetijske mehanizacije neposredno vezani na cene energentov. V primerjavi z aprilom lani so bili stroški energije in maziv višji za 20,2 odstotka.
Gnojila so medletno poskočila za 21,5 odstotka, kar je največja podražitev v celotnem košu kmetijskih inputov. Na mesečni ravni so bila dražja za 4,7 odstotka. Skupna rast tekočih inputov, torej tistih, ki jih kmetje porabijo v eni sezoni, je znašala 5,0 odstotka mesečno in 6,6 odstotka medletno. Investicijski inputi, med katerimi so oprema in zgradbe, so se podražili zmerno, za 0,3 odstotka mesečno in 2,0 odstotka medletno.
Podražitev gnojil za 21,5 odstotka medletno ni samo odsev trenutnih energetskih cen. Gnojila, zlasti dušikova, nastajajo s kemijsko predelavo zemeljskega plina, zato so njihove cene strukturno vezane na cene plina. Po letu 2022 je Evropa drastično zmanjšala lastno proizvodnjo gnojil, ker domači proizvajalci niso zmogli konkurirati cenejšemu uvozu iz regij z nižjimi cenami energije. Rezultat je, da je Evropa danes pri gnojilih v veliki meri odvisna od uvoza, predvsem iz Rusije in severne Afrike.
Vsak energetski šok, ne glede na to, ali prihaja iz Perzijskega zaliva ali iz rusko-ukrajinskega konflikta, v stroškovni strukturi kmetijstva odrazi dvakrat. Najprej pri gorivu in in nato še pri gnojilih. Kmet v Sloveniji je aprila to čutil na dveh računih hkrati.
| Stopnje rasti cen kmetijskih inputov, Slovenija, april 2026 — SURS | ||
|---|---|---|
| Kategorija | Mesečno (apr/mar) | Medletno (apr 25/26) |
| INPUT 1 — TEKOČA PORABA | ||
| Skupaj input 1 | +5,0 % | +6,6 % |
| Energija in maziva | +22,5 % | +20,2 % |
| Gnojila in sredstva za izboljšavo tal | +4,7 % | +21,5 % |
| Vzdrževanje opreme | +2,6 % | +4,6 % |
| Vzdrževanje zgradb | +1,8 % | +3,9 % |
| Veterinarske storitve | 0,0 % | +2,7 % |
| Semena in sadike | 0,0 % | +3,0 % |
| Sredstva za varstvo rastlin | 0,0 % | +1,7 % |
| Krmila | +0,2 % | −4,8 % |
| INPUT 2 — INVESTICIJE | ||
| Skupaj input 2 | +0,3 % | +2,0 % |
| Zgradbe | +1,0 % | +3,7 % |
| Oprema | +0,1 % | +1,4 % |
| SKUPAJ | ||
| Skupaj kmetijski inputi | +3,5 % | +5,2 % |
| Lider.si | Vir: SURS, 12. junij 2026 — stat.si | ||
Edina kategorija, ki se je medletno pocenila, so krmila, ki so bila za 4,8 odstotka cenejša kot aprila lani. To je delno posledica normalizacije cen žit na svetovnih trgih po vrhu iz leta 2022, delno pa prilagoditve živinorejcev, ki so v zadnjih dveh letih zmanjšali obseg reje zaradi visokih stroškov. Nižje cene krmil so pri tej skupini kmetov edina dobra novica v aprilu.
Kmetijski inputi so vodilni indikator cen hrane, kar namreč kmet danes plača za energijo in gnojila, potrošnik občuti na blagajni čez pol leta, odvisno od dolžine proizvodnega cikla. Pri zelenjavi in kruhu je zamuda krajša, pri mesu in mlečnih izdelkih pa daljša. Aprilska podražitev kmetijskih inputov za 5,2 odstotka medletno je torej napoved zvišanja cen živil. .
